Jedro

Ob dejstvu, da pritožnica ne trdi, da ni živela na naslovu, kjer je bila puščena sodna pošiljka v hišnem predalčniku, niti da hišni predalčnik ni bil njen, pravilnosti vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na pomotni zapis njenega osebnega imena.

Ob ugotovitvah, da se je tožba nanašala na osebo z isto EMŠO, kot jo ima oseba, ki živi na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve tožbe, ter da se tožbi priloženo dokazno gradivo glasi na toženko, kar pritožbeno sodišče sprejema, ker ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu, je treba pritrditi sodišču prve stopnje in ne toženki, da ni nobenega dvoma o identiteti tožene stranke. Ne gre za napako v osebi, kot trdi pritožnica, pač pa zgolj za napako v zapisu njenega imena. Sodišče prve stopnje jo je pravilno popravilo ob uporabi prvega odstavka 328. člena ZPP, pri čemer na predlog tožeče stranke niti ni vezano. Očitne pisne napake v sodnih odločbah lahko popravi tudi po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani odločbi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, v kateri je bila tožena stranka v uvodu označena z osebnim imenom: "Marija", ugodilo tožbenemu zahtevku in toženo stranko obsodilo na plačilo zneskov 450,00 EUR in 111,72 EUR ter pravdnih stroškov v višini 234,09 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. S popravnim sklepom je popravilo navedbo imena tožene stranke v uvodu sodbe tako, da namesto napačno: "Marija" pravilno glasi: "Mirjana".

3. Zoper obe odločbi vlaga pritožbo tožena stranka. Predlaga razveljavitev popravnega sklepa ter spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne in naloži tožeči stranki povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Sodbo izpodbija zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1, sklep pa zaradi bistvene kršitve 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena istega zakona. Navaja, da ni izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe. Tožba in poziv na odgovor na tožbo sta se glasila na drugo osebo. Poštne pošiljke ni nihče dvignil, vseeno je sodišče štelo, da je bila vročitev opravljena po fikciji. Zaradi napačno označenega naslovnika ni podana identiteta med njim in pritožnico. Določbo o fikciji je treba razlagati restriktivno. Pisanje je treba najprej vročiti z neposredno osebno vročitvijo. Če ta ne uspe, sledi fikcija. Domneva vročitve pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev skladna z zakonom. Gre za napačno vloženo tožbo zoper osebo, ki na naslovu L., ne živi. Ker je tudi iz prilog razvidno, da je tožba nesklepčna, ker ni identitete med podatki tožbe in listinami - najemno pogodbo, pritožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek na podlagi 318. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP zavrne, podrejeno sodbo razveljavi zaradi kršitev po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prva je podana zaradi nepravilne vročitve, druga pa zato, ker zaradi opustitve vročitve pritožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

5. V zvezi s popravnim sklepom navaja, da je sodišče samo popravilo očitno napako v tožbi in namesto Marije A. pravilno zapisalo Mirjana A. Nato je izdalo popravni sklep in s tem nedopustno ponovno in v nasprotju s predlogom tožeče stranke spremenilo ime tožene stranke. Mimo podatkov tožbe, brez pravne in dejanske podlage je kršilo 328. člen ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa in sodbe. Pritožnica se ne strinja, da gre za zgolj popravo pisne pomote (napako v imenu). Po njenem prepričanju gre za napako v osebi, ki je ni mogoče popraviti s popravnim sklepom. Napačen zapis imena v predmetni zadevi je povzročil dvom o identiteti stranke. Ime in priimek vsake fizične osebe predstavlja njeno identiteto. Sodišče je nepravilno uporabilo institut poprave sodbe. Sklep o popravi sodbe je treba razveljaviti.

6. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanih odločb. Tožbeno gradivo se je brez dvoma nanašalo ravno na toženo stranko. Opozarja na njeno EMŠO v najemni pogodbi, katere izpolnitev je bila predmet tožbenega zahtevka, in na predpravdno dokumentacijo, ko je tožena stranka odgovorila na opomin pooblaščencu tožeče stranke. Sodna pošiljka ji je bila puščena v njenem hišnem predalčniku. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se je toženka s tožbo in prilogami (najemno pogodbo) ter podatki v teh listinah brez dvoma seznanila, sicer ne bi mogla vedeti, kateri podatki so navedeni v prilogah k tožbi, na katere sama opozarja v pritožbi. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanih odločb. 7. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

8. Tožbeni zahtevek je glasil na znesek, ki ne presega 2.000,00 EUR, ki je določen kot mejni znesek v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V takem sporu veljajo posebna postopkovna pravila, urejena v 30. poglavju ZPP. Poudarjeno je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. V primeru pasivnosti tožene stranke je splošen institut zamudne sodbe (318. člen ZPP), na katerega nakazuje pritožnica, nadomeščen z neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka (316. člen ZPP). Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. Razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP sodišče prve stopnje ne uporablja materialnega prava: sklepčnosti tožbe ne preizkuša. Tudi pritožbeni razlogi so zato ožji kot pri zamudni sodbi. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP). Na pritožbene navedbe o nesklepčnosti tožbe torej ni treba odgovarjati.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, da je bila toženka hkrati opozorjena na posledice svoje pasivnosti in da obrazloženega odgovora na tožbo v 8 dnevnem roku po vročitvi ni podala. Po ugotovitvi, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je izdalo izpodbijano sodbo ob pravilni uporabi 453.a člena ZPP v zvezi s 316. členom istega zakona.

10. Pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Drži, da je bila vročitev tožbe opravljena s fikcijo. Sodna pošiljka s tožbo in pozivom na odgovor, naslovljena na (zmotno: Marija) A., L., je bila puščena v hišnem predalčniku na tem naslovu, potem ko je po puščenem obvestilu naslovnica ni dvignila na pošti. Ob poizkusu osebne vročitve sodbe na istem naslovu pa je vročevalec po vpogledu v osebni dokument pritožnice sodišču vrnil sodno pošiljko s sodbo s pripombo, da na tem naslovu ni osebe z imenom Marija. Sodišče se je na predlog tožeče stranke in po uradni dolžnosti upoštevaje podatke iz spisa (EMŠO na listini, na katero se opira tožbeni zahtevek, tožbi priložena predpravdna dokumentacija) z vpogledom v podatke CRP prepričalo, da tožena stranka, sicer z drugim osebnim imenom (Mirjana), a z istim priimkom, kot je bila navedena v tožbi, in istimi identifikacijskimi podatki, kot so izhajali iz tožbi priloženih listin (EMŠO), prebiva na naslovu, na katerem je bila opravljena fikcija vročitve tožbe. Pravilna je ugotovitev sodišča v izpodbijanem popravnem sklepu, da ne gre za spor o identiteti stranke oziroma za dve različni stranki. Pritožnica niti v pritožbi ne trdi, da sama ob vročitvi tožbe na naslovu, kjer je bila v hišnem predalčniku puščena sodna pošiljka, ni prebivala. Prav tako ne trdi, da se z v hišnem predalčniku puščeno ji sodno pošiljko ni seznanila. Kot pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, njene pritožbene navedbe kažejo ravno nasprotno. Očitno je, da se je seznanila z vsebino sodne pošiljke, saj v pritožbi trdi, da je bila tožba nesklepčna - da obstaja razhajanje med podatki tožbe in listinami, ki so ji bile priložene (najemno pogodbo). Ob dejstvu, da ne trdi, da ni živela na naslovu, kjer je bila puščena sodna pošiljka v hišnem predalčniku, niti da hišni predalčnik ni bil njen, pravilnosti vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na pomotni zapis njenega osebnega imena. Sodna pošiljka, puščena v njenem hišnem predalčniku, ji je bila pravilno vročena, absolutno bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Ker se je imela po pravilno opravljeni vročitvi možnost izjaviti o tožbi, a odgovora na tožbo ni vložila, se tudi na kršitev načela kontradiktornosti oziroma absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne more sklicevati.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je bilo treba pritožbo zoper sodbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (peti odstavek 458. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep

12. Pravna teorija2 in sodna praksa3 dopuščata popravke, ki se nanašajo na natančnejšo navedbo osebnih imen in tudi naslove pravdnih strank, čeprav jih ni zagrešilo sodišče, ampak iz različnih razlogov stranke same. Odprava napačnih zapisov v imenu stranke s popravnim sklepom je dopustna, če je iz sodnega spisa mogoče jasno razbrati identiteto strank. Za tak primer gre po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi.

13. Ob ugotovitvah, da se je tožba nanašala na osebo z isto EMŠO, kot jo ima oseba, ki živi na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve tožbe, ter da se tožbi priloženo dokazno gradivo glasi na toženko, kar pritožbeno sodišče sprejema, ker ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu, je treba pritrditi sodišču prve stopnje in ne toženki, da ni nobenega dvoma o identiteti tožene stranke. Ne gre za napako v osebi, kot trdi pritožnica, pač pa zgolj za napako v zapisu njenega imena. Sodišče prve stopnje jo je pravilno popravilo ob uporabi prvega odstavka 328. člena ZPP, pri čemer na predlog tožeče stranke niti ni vezano. Očitne pisne napake v sodnih odločbah lahko popravi tudi po uradni dolžnosti.

14. Ker izpodbijani sklep ni obremenjen z uveljavljeno procesno kršitvijo, sodišče pa ni zagrešilo niti drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je tudi pritožbo zoper sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

15. Ker pritožnica ni uspela s pritožbo, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona). Odločanje o pritožbenih stroških tožeče stranke je odpadlo, ker jih slednja v odgovoru na pritožbo ni zaznamovala.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Ude, L., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 201 in Galič, A., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 327. 3 VSL I Cpg 960/2001, VSL II Cp 4911/2005, VSL I Ip 2/2010.