Jedro

Pogoji za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah so bili jasni in enaki za vse kandidate, postopek pa vnaprej jasno določen. Dejstvo pa je, da tožeča stranka vloge ni pravilno dopolnila, čeprav je bila tudi na obvestilu z dne 2. 7. 2013 opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. Zato je odločitev upravnega organa o zavrženju tožničine vloge pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjski sklepom je odločeno, da se zahteva A. s.p., … (tožeča stranka v tem postopku) za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah, zavrže. V obrazložitvi navaja, da je v skladu z določbo drugega odstavka 44.g člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) dne 8. 5. 2013 z obvestilom podjetjem s 30 dnevnim rokom za predložitev vlog na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije ter Programa odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah v novembru 2012, pričela z drugo fazo aktivnosti za povrnitev škode gospodarskih subjektom, ki so utrpeli škodo v lanskoletni naravni nesreči. To je javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012 in ga je izvajal Slovenski podjetniški sklad.

2. Tožeča stranka je na podlagi obvestila z dne 8. 5. 2013, podala vlogo za povrnitev sredstev za odpravo posledic škode na zalogah v višini 85.174,37 EUR. Vloga kljub ponovnemu obvestilu Sklada z dne 2. 7. 2013, da jo v roku 12 dni dopolni, ni bila ustrezno izpolnjena. Tožena stranka je posredovala cenike s prodajnimi cenami rib, ne pa dokazil o spremenjenih nabavnih cenah zaradi tržnih razmer. Vloženo tudi ni potrdilo zapriseženega sodnega cenilca, pošteni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. Program določa, da morajo biti predložene vloge potrjene s strani zapriseženega cenilca. B.B. oziroma podjetje C. d.o.o., ki je podalo oceno škode na vzreji rib ribogojnice A. v …., niso vpisani v evidenco sodno zapriseženih cenilcev, niti v register pooblaščenih cenilcev Slovenskega inštituta za revizijo. Zavrženje vloge temelji na drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Tožeča stranka v tožbi in pripravljalni vlogi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Pravočasno je poslala pristojnemu organu vlogo, v kateri zahteva dodelitev sredstev za škodo, ki jo je utrpela v novembrskih poplavah 2012. Sklad je vlogo preučil in 2. 7. 2013 tožečo stranko pozval, da je njena vloga nepopolna, in da jo mora dopolniti z manjkajočimi listinami. Med poslano prvo vlogo tožeče stranke ter pozivom Sklada o dopolnitvi vloge je bilo kar 15 delovnih dni, čeprav prvi odstavek 67. člena ZUP določa: če je vloga nepopolna in nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti“. Četudi upoštevamo, da mogoče Sklad vloge ni dobil takoj naslednji dan, ali dan po tem, se sklepa, da jo je dobil še pravi čas, da bi lahko nanjo odgovoril v predpisanem roku. Bistveno so se kršile določbe upravnega postopka, kar je zadosten razlog, da sodišče spremeni sklep tožene stranke in šteje oddano vlogo tožeče stranke za popolno in pravočasno vloženo.

4. Naslednji razlog je zavajanje tožeče stranke s strani uradnih oseb. Tožeča stranka je 25. 9. 2013 preko telefona vstopila v kontakt s Skladom ter pristojno uradno osebo povprašala, če mora vlogi predložiti še kakšen drug dokument. Ta pa mu je svetovala, da naj počaka do odločitve upravnega organa, in da bo kasneje dopolnil dokumentacijo, v kolikor bo to potrebno. Odločitev je bila že sprejeta 11. 9. 2013, ker je bila vloga kot nepopolna zavržena. Tožeča stranka tega ni mogla vedeti, ker ni bila obveščena. Navaja drugi odstavek 67. člena ZUP, da vloge ni mogoče zavreči, če je stranka vlogo ustrezno dopolnila pred odločitvijo upravnega organa. Organ mora vlogo upoštevati kot pravočasno. Tožeča stranka je tako na podlagi dogovora z uradno osebo čakala na odločitev upravnega organa. Kot je navedeno ni vedela, da je bila vloga kot nepopolna zavržena že 11. 9. 2013. S tem je uradna oseba tožečo stranko prikrajšala za njene pravice.

5. Nepravilno je ugotovljen razlog, da tožeča stranka ni predložila potrdila zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. Takoj po nesreči je tožeča stranka poskrbela, da je bila celotna škoda podrobno ocenjena preko podjetja C. d.o.o., ki je registriran za izvedenstvo za ihtiologijo in vode. Zaloga rib je bila ocenjena na višino 85.174,37 EUR. Škoda je bila izključno na ribah in ni vključevala škode na gradbenih objektih ter vodni infrastrukturi ribogojnice. Vrednost je bila določena na osnovi količin po računih oziroma dobavnicah ribogojnice A. na potoku D. v .... Upoštevan je bil Pravilnik o odškodninskem ceniku za povračilo škode na ribah. Da je bila ta škoda ocenjena pošteno, je kasneje potrdil tudi sodni cenilec za kmetijstvo, ki je zapisal, da je škoda realna in minimalna in da z njo soglaša. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da se oddana vloga tožeče stranke šteje za popolno in pravočasno in se zahtevku ugodi. Toženi stranki se naloži tudi vračilo vseh stroškov postopka pod izvršbo.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi v izpodbijani odločbi in še enkrat navaja dejanske in pravne razloge za potrditev, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju, na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka z Obvestilom upravičencem za predložitev dokazil o nastali škodi z dne 8. 5. 2013, tožečo stranko seznanila s sprejetim Programom, v skladu s 44.e člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč gospodarske družbe, da naj predložijo obvezna dokazila po posameznih vrstah škode, ki jih v nadaljevanju navaja. Ker tožeča stranka vloge ni pravilno izpolnila, jo je Slovenski podjetniški sklad, ki je po pooblastilu Vlade RS o vlogah odločal, dne 2. 7. 2013 obvestil, da naj to vlogo dopolni. Tudi iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) določno izhaja, da mora vloga vsebovati dokazilo o spremenjeni nabavni ceni zaradi tržnih razmer (cenik/ponudba/račun) in potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. Nesporno med strankami postopka je, da je tožena stranka obe obvestili tudi prejela in kot izhaja iz navedenega obrazca 2, tega ni pravilno izpolnila v zgoraj nakazani smeri. Neutemeljeno je sklicevanje tožeče stranke na to, da ni vedela, kaj je to nabavna cena, ki je spremenjena zaradi tržnih razmer, ker je bilo to še posebej razloženo s primerom na samem obrazcu. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da je bila cenitev, ki jo je sicer naredil cenilec, ki ni sodno zaprisežen, v celoti potrjen s strani sodnega cenilca za kmetijstvo. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da gre za bistveno kršitev določb postopka, ker je bila tožeča stranka s strani tožene stranke zavedena glede dopolnitve listin, ker je bila odločba že pred tem napisana.

10. Pogoji za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah so bili namreč jasni in enaki za vse kandidate, postopek je vnaprej jasno določen, dejstvo pa je, da tožeča stranka vloge ni pravilno dopolnila in je bila tudi na obvestilu z dne 2. 7. 2013 opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. 11. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

12. Sodišče je zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.