Jedro

Zakonska zahteva pomeni, da mora biti terjatev v kvalificiranih dokaznih listinah opisana tako, da jo je mogoče ločiti od drugih in da ni nobenega dvoma o njej. S tem, ko se je novi upnik v predlogu z dne 31. 1. 2019 priloženih listinah skliceval na terjatvi iz kreditnih pogodb s točno določenimi številkami, čeprav je od teh odstopil in ju uveljavljal v pravdi, ni pa se skliceval na isti terjatvi v sodbi, je zadostil zakonski zahtevi po identifikaciji terjatve v ustreznih dokaznih listinah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 21. 6. 2019 zoper sklep z dne 14. 6. 2019 (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi stroške ugovora (II. točka izreka). Iz listin, ki jih je predložil novi upnik, je ugotovilo, da je družba A. d.o.o. nastala s statusnim preoblikovanjem prvotnega upnika z izčlenitvijo, na katero so bile prenesene določene terjatve, tudi terjatev upnika s pripadki, ki jo izterjuje od dolžnika v tem postopku. Družba A. d.o.o. je spremenila firmo v D. d.o.o., ki je pravna naslednica družbe A. d.o.o.. V pravdnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je bilo med prvotno upnico in dolžnikom sklenjenih več kreditnih pogodb ter aneksov, med njimi pogodbi št. 0910-049282/5 in 0910-076594/5, ki sta bili predmet prenosa na novega upnika. Res je, da je pravna podlaga, ki se izterjuje, judikatna terjatev do katere je prišlo, ker se dolžnik ni strinjal z izvršbo na podlagi verodostojne listine izpisa prometa po kreditnih pogodbah. Vendar gre za terjatev, ki izvira iz kreditnih pogodb, torej je izvor jasen. Predložene listine objava po prvem odstavku 586. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v zvezi s prvim odstavkom 629. člena ZGD-1 ter delitveni načrt prvotnega upnika sta ustrezni javni listini, ki zadostita zakonskim zahtevam. V njej sta navedena novi in prvotni upnik po izvršilnem naslovu. Iz seznama prenesenih terjatev je mogoče identificirati terjatve, ki se prenašajo. Pod zaporedno št. 20 in 21 sta navedeni številki kreditne pogodbe 0910-0492825 in 0910-0765945. Upoštevajoč, da sta drugi dve številki kreditnih pogodb, je predmet prenosa tudi terjatev, ki se izterjuje v izvršilnem postopku. Izčlenitev prvotnega upnika je podpisala uprava, zakoniti zastopnik družbe, delitveni načrt pa je javno objavljen na spletnih straneh Ajpes. Novi upnik je ustrezno z javno listino dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je napačen in v nasprotju z materialnim pravom ter določbami ZIZ zaključek, da je novi upnik izkazal prenos judikatne terjatve, saj je izkazal prenos terjatve iz kreditnih pogodb, ki sta izvor te judikatne terjatve. Sodišče je vezano na izvršilni naslov in ne more ter ne sme ugotavljati izvora judikatne terjatve in je z nasprotnim ravnanjem poseglo že v pravnomočno razsojeno stvar, kar je bistvena kršitev določb ZPP po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik ne more izkazovati prenosa judikatne terjatve s prenosom terjatve iz kreditov (izvor judikatne terjatve), saj kreditne pogodbe niso pravna podlaga izvršbe in terjatev iz teh pogodb ni predmet izvršbe. Novi upnik v predlogu ni navajal in dokazoval, da je ista pravna oseba kot A. d.o.o. in da je šlo za spremembo firme ter da je bila terjatev prenesena nanj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar in da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, (-) da za zaključek nima pravne podlage in ni obrazložilo na podlagi katerega predpisa je sprejelo odločitev, da za prenos judikatne terjatve zadošča prenos izvora te terjatve oziroma ni pojasnilo zakaj enači judikatno terjatev in prenos te s terjatvijo, ki je izvor judikatne terjatve, (-) da se izpodbijanega sklepa ob izostanku pravne podlage ne da preizkusiti, (-) da se dolžnik o tem ne more izjaviti in da je podana kršitev 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, (-) da je prekoračilo zakonsko pooblastilo po 7. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in samo ugotavljalo dejstva ter izvajalo dokaze, dolžniku pa odvzelo pravico do izjave, kar naj bi bila kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je presojalo samo izvor terjatve in ali jo je možno jasno identificirati iz priloženih listin (6., 7. točka obrazložitve sklepa), dolžnik se je imel o tem možnost izjaviti dvakrat (v vlogi z dne 22. 3. 2019 in v ugovoru z dne 21. 6. 2019), kot materialno pravo pa je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tretji odstavek 24. člena ZIZ (7. točka obrazložitve sklepa).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je novi upnik predložil listine: objavo po prvem odstavku 586. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 629. člena ZGD-1, delitveni načrt prvotnega upnika in seznam prenesenih terjatev (7. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija.

6. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo v pravdnem postopku nesporno ugotovljeno, da je bilo med prvotno upnico in dolžnikom sklenjenih več kreditnih pogodb ter aneksov, med njimi pogodbi št. 0910-049282/5 in 0910-076594/5, ki sta bili predmet prenosa na novega upnika, da je pravna podlaga, ki se izterjuje, judikatna terjatev, do katere je prišlo, ker se dolžnik ni strinjal z izvršbo na podlagi verodostojne listine izpisa prometa po kreditnih pogodbah (6. točka obrazložitve sklepa). Tudi teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija oziroma jim celo pritrjuje, ko navaja, da ni sporno, da je prvotni upnik vložil izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba I Pg 1017/2013 v zvezi s sodbo Cpg 15/2016), da je predmet izvršbe judikatna terjatev, da sta bili predmet pravdnega postopka odpovedani kreditni pogodbi št. 0910-0492825 in 0910-0765945, da je prvotni upnik prenesel na novega upnika terjatvi iz navedenih kreditnih pogodb. Vendar zmotno očita sodišču prve stopnje, da je napačen njegov zaključek o izvoru terjatve iz izvršilnega naslova v kreditnih pogodbah in jasni identifikaciji, da je v nasprotju z materialnim pravom in določbami ZIZ, z načelom stroge formalne legalitete in zakonskimi pooblastili ZIZ, s 24. členom ZIZ. Neutemeljeno navaja, da v dejanskih okoliščinah tega primera sodišče ne more ter ne sme ugotavljati izvora judikatne terjatve. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ lahko v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Ta zakonska zahteva pomeni, da mora biti terjatev v kvalificiranih dokaznih listinah opisana tako, da jo je mogoče ločiti od drugih in da ni nobenega dvoma o njej. S tem, ko se je novi upnik v predlogu z dne 31. 1. 2019 priloženih listinah skliceval na terjatvi iz kreditnih pogodb s točno določenimi številkami, čeprav je od teh odstopil in ju uveljavljal v pravdi, ni pa se skliceval na isti terjatvi v sodbi, je zadostil zakonski zahtevi po identifikaciji terjatve v ustreznih dokaznih listinah. Če je terjatev judikatna pomeni, da ji je država z oblastnim aktom preko sodišča podelila tako pravno naravo, da jo lahko upnik prisilno uveljavlja. Vendar je temelj terjatve še vedno v pogodbi, v soglasju volj, v tem primeru v kreditnih pogodbah.

7. Dolžnik prav tako neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu je odvzelo pravico do izjave, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je ugotovilo, da je družba A. d.o.o. spremenila firmo v D. d.o.o.. Dolžnik je dvakrat izkoristil pravico do izjave in opozoril na spremembo firme: prvič v vlogi z dne 22. 3. 2019 kot odgovor na poziv sodišča prve stopnje z dne 19. 3. 2019 in drugič v ugovoru z dne 21. 6. 2019 zoper sklep o vstopu novega upnika z dne 14. 6. 2019. Prav tako ne drži, da je sodišče prekoračilo meje zakonskih pooblastil in kršilo 7. člen ZPP in 58. člen ZIZ, ker naj bi novi upnik šele v odgovoru na pritožbo oziroma ugovor dokazoval, da je ista pravna oseba kot A. d.o.o., ne pa že v predlogu. V skladu z 80. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče ves čas postopka paziti na obstoj stranke. Poleg tega to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi drugim odstavkom 56.a člena ZIZ.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).