Jedro

Tožeča stranka uveljavlja, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na originaren način. V skladu z navedeno sodno prakso bo v posledici morebitne ugoditve tožbenemu zahtevku pritožnica izgubila hipoteko na nepremičninah. Glede na navedeno je jasno, da pritožnica s predlagano intervencijo varuje ne le svoj ekonomski interes, temveč tudi pravnega, saj je od odločitve v tej zadevi odvisen obstoj njene pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija Občine X., na strani tožene stranke.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za stransko intervencijo Občine X. na strani tožene stranke.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila oseba, ki je predlagala stransko intervencijo, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) ter predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti intervencijo. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlagala zavrnitev pritožbe, priglasila pa je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje izločitveno pravico proti toženi stranki, ki je v stečajnem postopku, in sicer, da naj sodišče ugotovi, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na v tožbi navedenih nepremičninah. Kot podlago za pridobitev lastninske pravice uveljavlja pridobitev na podlagi zakona, in sicer na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – ZSKZ. Pritožnica uveljavlja, da ima pravni interes, da se v pravdi pridruži toženi stranki. Navaja namreč, da je na nekaterih nepremičninah pridobila v izvršilnem postopku prednostno poplačilno pravico, ki pa bi glede na stališče ustavnega sodišča iz odločbe Up-128/03, ki ji je sledila tudi sodna praksa, prenehala, saj ima pred prisilno hipoteko prednost originaren način pridobitve lastninske pravice.

7. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker naj bi bil izkazan le ekonomski, ne pa tudi pravni interes. Nadalje je navedlo, da če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, terjatev pritožnice ne bo mogla biti poplačana iz vrednosti spornih nepremičnin v stečajnem postopku, ne bo pa s tem izgubila svoje poplačilne pravice, temveč jo bo lahko uveljavljala zoper lastnico nepremičnin. Takemu stališču sodišča prve stopnje pritožnica nasprotuje.

8. Intervencijski interes je podan, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj. Gre za pravni interes, ta pa mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Intervenient tako takrat, ko pomaga eni izmed strank, varuje svoje pravne interese.

9. Pritožba ima prav, ko navaja, da bo morebitna ugoditev zahtevku v tej zadevi vplivala na pravni položaj pritožnice, kar izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-128/03 z dne 27. 1. 2005, ki jih sledi tudi sodna praksa, npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 324/2011 z dne 26. 4. 2012 (o tem je obširno pisal tudi dr. Matjaž Tratnik v Pravni praksi št. 28-29/2017 v članku Varstvo nevpisanih lastninskih položajev). Tožeča stranka uveljavlja, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na originaren način. V skladu z navedeno sodno prakso bo v posledici morebitne ugoditve tožbenemu zahtevku pritožnica izgubila hipoteko na nepremičninah. Glede na navedeno je jasno, da pritožnica s predlagano intervencijo varuje ne le svoj ekonomski interes, temveč tudi pravnega, saj je od odločitve v tej zadevi odvisen obstoj njene pravice. Za obravnavani primeru zato tudi ni mogoče uporabiti sodne prakse, na katero se sklicuje toženka v odgovoru na pritožbo – sklep I Cpg 1117/2015 z dne 29. 10. 2015. V obravnavani zadevi je namreč stanje takšno, da bi pritožnica izgubila tudi poplačilno pravico.

10. Višje sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo stransko intervencijo na strani tožene stranke (3. točka 365. člena ZPP).

11. Višje sodišče o priglašenih pritožbenih stroških ni odločalo, saj je pravica do njihovega poplačila odvisna od odločitve o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena v zvezi s 154. členom ZPP). Zato bo o njih odločilo sodišče prve stopnje, ko bo izdalo odločbo, s katero se bo končal postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP).