Jedro

Vozniku, ki v času izrekanja kazenskih točk nima več veljavnega vozniškega dovoljenja, se ne izreče stranska sankcija kazenskih točk.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obd. R. Ž. se izpodbijana sodba o prekršku spremeni po uradni dolžnosti tako, da se iz izreka črta besedilo "in deset kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B", v nespremenjenih delih pa se izpodbijana sodba o prekršku potrdi ter se v tem delu pritožba obdolženca zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. R. Ž. spoznan za odgovornega za prekrška, navedena v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila enotna globa v znesku 270.000,00 SIT in deset kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije ter naloženo plačilo stroškov postopka in sicer povprečnina v znesku 28.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku se je pravočasno pritožil obdolženec, ki je obširno navajal kršitve ustavnih pravic, ki so mu bile povzročene ter predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena, vendar pa je moralo pritožbeno sodišče ob pritožbi obdolženca poseči v izpodbijano sodbo o prekršku po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da so bile v postopku na prvi stopnji v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP - 1 iz 5. tč. 156. čl. ZP - 1, na katere je pritožbeno sodišče na podlagi 159. čl. ZP - 1 dolžno paziti po uradni dolžnosti. Prvostopno sodišče je namreč obdolžencu za prekršek pod tč. 1 izreka poleg globe določilo tudi 10 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Prekršek je bil storjen dne 8. 2. 2005, ko je obdolženec še imel veljavno vozniško dovoljenje, ki je sicer prenehalo veljati dne 13. 5. 2005. Zaradi tega prvostopno sodišče obdolžencu ni izreklo kazenskih točk za prekršek pod tč. 2 izreka, ker je bil prekršek storjen dne 21. 5. 2005, ko obdolženec ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je prvostopno sodišče kot pravnorelevanten štelo zgolj datum storitve prekrška, po mnenju pritožbenega sodišča pa je kot pravnorelevanten potrebno šteti tudi čas, ko se sankcije odmerjajo, ker bi bila nasprotna razlaga lahko v škodo obdolženca, ob upoštevanju načela ratio legis. Iz II. odst. 22. čl. ZP - 1 je razvidno, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje. Po mnenju pritožbenega sodišča je navedeno besedilo zakona potrebno razumeti tako kot je zapisano, torej, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo le vozniku, ki ima (sedaj) veljavno vozniško dovoljenje, kar pomeni, da je pomemben tudi čas, ko se obdolžencu izreka sankcija. Tudi z vidika izvrševanja izrečenih sankcij je potrebno poudariti, da ZP - 1 v IV. odst. 207. čl. med drugim določa, da se iz evidence kazenskih točk izbrišejo tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oz. sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in prav zaradi tega pritožbeno sodišče meni, da je potrebno II. odst. 22. čl. ZP - 1 uporabiti tako, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, saj ni utemeljeno pričakovati, da bo namen kazenskih sankcij dosežen s tem, da se izrekajo, če je ob izrekanju nedvomno jasno, da jih ni mogoče tudi izvršiti. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP - ob pritožbi obdolženca spremenilo izpodbijano sodbo o prekršku tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe, sicer pa je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj v okviru pritožbenih navedb ni podvomilo, da dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ni pravilno ali popolno ugotovljeno. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je bil obdolženec utemeljeno spoznan za odgovornega obeh očitanih prekrškov. Prvostopno sodišče je svojo odločitev oprlo na oba zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki ju je obdolženec brez pripomb podpisal, zaslišalo pa je tudi pričo in sicer policista, ki je v obeh primerih vodil postopek z obdolžencem. Prvostopno sodišče ni sledilo zagovoru obdolženca, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti moral podpisati, kar je tudi določno pojasnilo, hkrati pa je pojasnilo tudi razloge za takšno odločitev in tudi pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih navedb ne najde razloga za dvom v resničnost izpovedbe policista M. Č., ki je bil izrecno opozorjen na posledice krive izpovedbe in je brez razmerja do obdolženca, dogodke pa je opisal toliko podrobno, da pritožbeno sodišče ne dvomi, da se jih spominja, zaradi česar je bila izpovedba še posebej prepričljiva, skladna pa je bila tudi z obema zapisnikoma o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, zaradi česar tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je obdolženec v obeh kritičnih dneh vozil osebni avtomobil v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom alkohola, pri čemer ga njegove navedbe, da je bil dne 21. 5. 2005 povsem trezen, ne morejo razbremeniti ugotovljene odgovornosti, saj gre za njegovo subjektivno oceno, rezultat alkotesta pa je objektivni pokazatelj stopnje alkoholiziranosti. Z ravnanjem, opisanim v izreku izpodbijane sodbe, je torej obdolženec uresničil vse zakonite znake obeh očitanih prekrškov, za katera je tudi odgovoren s stopnjo, kot jo je ugotovilo in opredelilo prvostopno sodišče. Ker obdolženec v svoji pritožbi ni navedel nobenih drugih okoliščin, ki bi vzbudile dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče njegove pritožbene navedbe zavrnilo kot neutemeljene.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe o prekršku v odločitvi o kazenskih sankcijah je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila globa za prvi prekršek obdolžencu določena v tako ali tako najnižjem za ta prekršek predpisanem znesku, za drugi prekršek pa v le nekoliko višjem znesku, ob upoštevanju vseh za odmero globe pomembnih okoliščin in sicer je prvostopno sodišče pri tem upoštevalo težo storjenih prekrškov in stopnjo odgovornosti obdolženca, prav tako pa je upoštevalo okoliščine, da je obdolženec samski, da je brez otrok, da je zaposlen in da znaša njegova mesečna plača okoli 90.000,00 SIT. Posebnih olajševalnih okoliščin prvostopno sodišče ni našlo, kot obteževalne okoliščine pa je, zlasti pri prekršku pod tč. 2 izreka upoštevalo visoko stopnjo alkoholiziranosti, pri obeh prekrških pa tudi obdolženčevo predkaznovanost za cestnoprometne prekrške in sicer z odločbo št. P 566/03, ki je postala pravnomočna 4. 6. 2003. Glede na to pritožbeno sodišče zaključuje, da sta bili obdolžencu globi določeni utemeljeno in zakonito ob upoštevanju vseh za odmero globe pomembnih okoliščin, prav tako pa mu je bila zakonito izrečena tudi enotna globa. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP - 1 zavrnilo pritožbo obdolženca kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo izpodbijano sodbo o prekršku sodišča prve stopnje.

Ker je bilo v pritožbenem postopku delno odločeno v obdolženčevo korist, mu ne bo potrebno plačati stroškov pritožbenega postopka.