Jedro

Tožnik je pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico obveznosti, da bi bilo takšno vlogo treba procesno obravnavati kot tožbo (tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Ugotovi se, da vloga tožeče stranke, vložena 3. 5. 2023, nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Upravno sodišče RS dne 3. 5. 2023 vložil vlogo, poimenovano kot tožba v upravnem sporu (v nadaljevanju: vloga), ki jo je tukajšnji oddelek sodišča prejel 4. 5. 2023. Vlogo je vložil v zvezi s sklepom Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42331-51285/2021-4 z dne 31. 8. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), ki ga ni priložil, je pa iz vlogi priložene odločbe Ministrstva za finance št. DT-498-3-151/2021-2 z dne 8. 3. 2023 razvidno, da je bil z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavržen tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za energente, porabljene za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v letu 2020. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka ter podaja še predlog, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

2. Navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, če ZUS-1 ne določa drugače. 4. Po opravljenem vpogledu v podatkovno zbirko E-RISK je sodišče ugotovilo, da je bila tožniku s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. N 41/2012 z dne 24. 4. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1985/2014 z dne 1. 10. 2014, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Zato je bil tožnik z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) Vrhnika št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015 postavljen pod skrbništvo (1. točka izreka), pri čemer je bilo odločeno, da bo nalogo skrbnika opravljal CSD Vrhnika (2. točka izreka), in sicer ima ta nalogo, da zastopa tožnika v vseh aktivnostih, ki so povezane s sodnimi postopki (3. točka izreka navedene odločbe). Za te aktivnosti oziroma dejanja torej tožnik nima pravdne sposobnosti (77. člen ZPP) in tako sam ne more oziroma ne sme opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih.

5. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 193/2017 z dne 9. 3. 2017).

6. Ob upoštevanju, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta za aktivnosti, povezane s sodnimi postopki (in ne tudi za dejanja v upravnih postopkih), je sodišče postopalo v skladu z 81. členom ZPP, ki od sodišča terja, da ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Na tej podlagi je sodišče CSD Vrhnika, oziroma sedaj CSD Ljubljana, Enoti Vrhnika, kot tožnikovemu skrbniku in s tem zakonitemu zastopniku v tem sodnem postopku, poslalo zadevno tožnikovo vlogo in ga pozvalo, naj se v roku 8 dni izjavi, ali jo odobrava kot tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, se je na poziv odzval z vlogo št. 1221-49/2014-VRHNI/761 z dne 28. 6. 2023, dopolnjeno z vlogo št. 1221-49/2014-VRHNI/794 dne 6. 7. 2023, v kateri je pojasnil, da ne odobrava tožnikove vloge, da ta zato nima pravnega učinka in zato tudi taksna obveznost na njeni podlagi ne more nastati. Obenem je sodišču predložil še pravnomočni sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki št. N 12/2019 z dne 30. 8. 2022, iz katerega izhaja, da je tožnik tam vložil predlog za prenehanje skrbništva, ki pa je bil z navedenim sklepom zavrnjen; da je tožnik tako še vedno postavljen pod skrbništvo in da je njegov skrbnik CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, katerega naloga je zastopanje tožnika v vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki.

7. Tožnik je torej pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Kot izhaja iz že povedanega, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico obveznosti, da bi bilo takšno vlogo treba procesno obravnavati kot tožbo (tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

8. Zaradi vsega navedenega je sodišče, v okviru predhodnega preizkusa tožnikove vloge, ob uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z 78. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Sodišče ob tem še pojasnjuje, da glede na zgornjo obrazložitev obveznost plačila sodne takse za tožbo v konkretnem primeru ni nastala, saj lahko nastane le ob vložitvi vloge, ki ima pravni učinek tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).