Jedro

Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju, kar pomeni, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da koneksnosti med prepovedjo vsakršnega razpolaganja, oddaje v najem tretjim osebam ali izvedbo kakršnihkoli drugih podobnih poslov in zahtevano vzpostavitvijo prvotnega lastninskega stanja ni, ampak predlagana začasna odredba (v zavrnjenem delu) presega tožbeni zahtevek.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženi stranki z začasno odredbo (I.) prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin ID znak 0000 277/3, 0000 240/1 in 0000 276/3, kar se (II.) zaznamuje v ZK, začasna odredba pa (III.) velja 90 dni po pravnomočnosti odločitve v tej pravdi. Delno (IV.) je predlog za zavarovanje zavrnilo - v delu, ko je bila predlagana prepoved vsakršnega razpolaganja ali oddaje v najem tretjim osebam ali izvedbe kakršnih koli drugih podobnih pravnih poslov. Zavrnjeno je bilo tudi, da se za kršitev vsake take prepovedi toženki izreče denarna kazen 5000 EUR dnevno. Na koncu je bilo (V.) ugotovljeno, da ima sklep učinek sklepa o izvršbi in da so (VI.) stroški zavarovanja nadaljnji pravni stroški.

2.Tožniki v pravočasni pritožbi uveljavljajo vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) in predlagajo spremembo IV. točke sklepa tako, da se predlogu za zavarovanje ugodi tudi v zavrnjenem delu.

Navajajo, da je predlog za prepoved oddaje v najem in ostalih razpolaganj le izpeljava zavarovanja in nevarnosti, ki jo je sodišče prepoznalo v I. in II. točki sklepa, in meri na zaščito lastninske pravice. Predlagana denarna kazen ne pomeni kaznovalnega učinka, ampak je obvezna sestavina predloga za zavarovanje in ne nesorazmerna. Nadalje pritožba opozarja, da prvi odstavek 273. člena ZIZ ne določa

numerus clausus

vrst začasnih odredb, ampak sme sodišče izdati vsako začasno odredbo, ki naj zagotovi zasledovani cilj. Začasne odredbe so navedene le primeroma, kar nakazuje beseda "zlasti". Tožniki vtožujejo nedenarno terjatev iz naslova lastninske pravice po pok. A. A. zaradi ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis v zemljiško knjigo. S sklepom je sodišče potrdilo, da bi brez prepovedi odtujitve in obremenitve prišlo do onemogočanja oz. oteženega uveljavljanja pravic tožnikov. Tudi prepoved oddaje v najem ima isti namen: da tožniki lastninsko pravico pridobijo neobremenjeno. Tega namena pa ni mogoče uresničiti z že dovoljenim sredstvom - zaznambo začasne odredbe v zvemljiški knjigi. Namen je preprečiti izigravanje začasne odredbe z drugimi posli, ki niso odsvojitev ali obremenitev, a imajo dejansko enak učinek: npr. oddaja v dolgotrajen najem. Zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve v ZK ne bo preprečevala drugih poslov, ki bi vplivali na lastninsko pravico tožnikov in bi jih morali ti naknadno izpodbijati.Namen predlagane denarne kazni je v odvračevalnem učinku. Pri predlagani začasni odredbi gre za dejanje, ki ga lahko opravi (opusti) le tožena stranka, zato mora biti del predlagane začasne odredbe tudi denarna kazen. O njeni kaznovalni naravi bi lahko govorili le, če bi bila nesorazmerno visoka, a tožniki menijo, da ni.

3.Tožena stranka v odgovoru pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tej pravdi tožniki zahtevajo ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 12. 9. 2022, ki jo je pok. A. A. (pravna prednica tožnikov) sklenila s toženo stranko in ničnost notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve SV 2047/21 notarja B. B. z dne 18. 10. 2021, ki je bila sklenjena med pok. A. A. kot posojilojemalko in zastaviteljico ter toženo stranko kot posojilodajalko in zastavno upnico. Poleg tega zahtevajo, da se pri nepremičninah ID znak 0000 277/3, 0000 240/1 in 0000 276/3 opravi izbris lastninske pravice v korist tožene stranke in se vknjiži lastninska pravica na ime pok. A. A., nepremičnine pa se vrnejo v zapuščino po njej.

6.V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da predlagano zavarovanje v delu, ko je predlagana prepoved oddaje v najem ali prepoved izvedbe kakih drugih pravnih poslov ne zagotavlja zavarovanja tožbenega zahtevka, ampak gre za zavarovanje terjatve, ki presega tožbeni zahtevek. Končna zahteva tožnikov je vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja, kakršno je bilo pred sklenitvijo spornih (za tožnike ničnih) prodajne in posojilne pogodbe. Za zavarovanje tega pa vsekakor zadošča začasna odredba, kot jo je dovolilo sodišče prve stopnje, ki bo zaznamovana v zemljiški knjigi in tako v skladu z načelom publicitete znana tretjim.

7.V sodni praksi je bilo že mnogokrat pojasnjeno, da mora biti podana koneksnost med tožbenim zahtevkom in predlagano začasno odredbo. Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju, kar pomeni, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da koneksnosti med prepovedjo vsakršnega razpolaganja, oddaje v najem tretjim osebam ali izvedbo kakršnihkoli drugih podobnih poslov in zahtevano vzpostavitvijo prvotnega lastninskega stanja ni, ampak predlagana začasna odredba (v zavrnjenem delu) presega tožbeni zahtevek.

8.Tudi ko gre za zavrnitev predlagane denarne kazni, je odločitev pravilna. Za izdano začasno odredbo denarna kazen ni predvidena, saj zaznamba v zemljiški knjigi učinkuje neposredno in se od dolžnika ne zahteva nobeno ravnanje za primer opustitve ali kršitve katerega bi bila zagrožena denarna kazen. Predlog za izrek denarne kazni v delu, ki se nanaša na zavrnjeni del predlagane začasne odredbe, pa je neutemeljen ravno zaradi zavrnitve same predlagane prepovedi.

9.Pritožba zato ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), enako svoje pritožbene stroške krije tožena stranka, saj odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in stroški zato niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273, 273/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.