Jedro

V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tretjega A. d.d. z dne 18. 10. 2017. 2. Tretji A. d.d. je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da ne gre za odločanje o pravicah tretjega na predmetih izvršbe, ki bi bili last dolžnika, temveč na predmetih, ki so dejansko v lasti tretjega, le da ta še ni vknjižen kot zemljiškoknjižni lastnik. Poudarja, da je v tem primeru brezpredmetno, ali je dolžnik v stečaju ali ne, saj tretji izpodbija le nepravilno vknjižbo hipoteke na njegovem premoženju in ne na premoženju stečajnega dolžnika. Zato gre za zadevo, ki ne sodi v pristojnost stečajnega sodišča. Trdi, da sklep o izvršbi izpodbija le v delu, v katerem ta posega na premoženje v njegovi lasti, in ne v ostalih delih v razmerju med upnikom in dolžnikom, prav tako ne izpodbija obstoja terjatve, ki je predmet stečajnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Stroškov pritožbe ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev o že tretjem ugovoru tretjega v predmetnem postopku po ugotovitvi, da je tretji ta ugovor na sodišče vložil po začetku stečajnega postopka St 000, ki se je nad dolžnikom začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 18. 11. 2015. Ker o pravicah tretjih na predmetih izvršbe po začetku stečajnega postopka lahko odloča le stečajno sodišče, je sodišče prve stopnje zaključilo, da sámo kot izvršilno sodišče ne more odločati o ugovoru tretjega z dne 18. 10. 2017. 6. Izpodbijana odločitev je pravilna in zakonita.

7. Tretji v pritožbi ne oporeka pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje glede datuma začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, nasprotuje pa argumentaciji sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi začetek stečajnega postopka nad dolžnikom pravno pomembno dejstvo za odločitev o njegovem ugovoru, ter se ne strinja z zaključkom sodišča, da gre za zadevo, ki sodi v pristojnost stečajnega sodišča. To pritožnikovo nestrinjanje ni pravilno.

8. V primeru, ko se med izvršilnim postopkom nad dolžnikom prične (še) stečajni postopek, ima to praviloma za tek izvršilnega postopka in pravice upnikov, pridobljene v njem, določene pomembne pravne posledice - v večini primerov se bo v taki situaciji izvršilni postopek v končni fazi (četudi se bo včasih najprej prekinil) ustavil in ne nadaljeval (primerjaj tretji do šesti odstavek 132. člena, 280. člen, 281. člen, 304. člen in drugi odstavek 325. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Posebna pravila postopanja so v takem primeru predpisana zaradi varstva načela koncentracije,1 ki kot eno temeljnih načel stečajnega postopka zagotavlja enakopravno obravnavo (enako poplačilo) tistim dolžnikovim upnikom, ki so v razmerju do njega v enakem pravnem položaju. Možno pa je, da se v stečajnem postopku pojavijo tudi upniki, ki imajo poseben, privilegiran pravni položaj - kot npr. ločitveni2 in izločitveni upniki3 (ti upniki so v stečajnem postopku deležni drugačne obravnave kot navadni upniki).

9. V konkretnem primeru je iz navedb tretjega v ugovoru z dne 18. 10. 2017 in v obravnavani pritožbi razvidno prav to - da gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov, saj je upnik tega izvršilnega postopka ločitveni upnik (zastavno pravico za zavarovanje izterjevane terjatve je na določenih deležih sporne nepremičnine pridobil že 12. 6. 2015, kar je še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom), medtem ko tretji očitno meni, da je v razmerju do stečajnega dolžnika njegov izločitveni upnik: trdi namreč, da je on dejanski lastnik (celotne) sporne nepremičnine - to je parcele X 1/0 (poleg tega pa tudi lastnik drugih nepremičnin, ki so vknjižene kot (so)lastnina stečajnega dolžnika, in niti niso predmet tega izvršilnega postopka). Ob tem gre pripomniti, da tretji v ugovoru z dne 18. 10. 2017 sploh ni specificiral, kateri oziroma kolikšni deleži na sporni nepremičnini naj bi bili njegovi in ne dolžnikovi, kar bi glede na okoliščine konkretnega primera tretji moral storiti, saj je glede na aktualne podatke v zemljiški knjigi od 3. 3. 2015 oziroma 11. 5. 2015 dalje tudi sam vknjižen kot (so)lastnik določenih deležev na isti nepremičnini.

10. Vse navedeno kaže, da izvršilno sodišče ne more biti tisto, ki bi bilo po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov stečajnega dolžnika. Za to presojo je izključno pristojno stečajno sodišče, kot je tudi pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato izvršilno sodišče ni pristojno za vsebinsko presojo ugovora tretjega.

11. Kar zadeva pritožnikovo sklicevanje na nepravilnost vknjižbe upnikove zastavne pravice na nepremičnini (ker naj ta ne bi bila v lasti stečajnega dolžnika, temveč v njegovi lasti), pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da tudi presoja (ne)veljavnosti vknjiženih pravic v zemljiški knjigi ni v pristojnosti izvršilnega sodišča, temveč ima tisti, ki zatrjuje neveljavnost vknjižbe določene pravice iz materialnopravnega razloga in posledično kršitev svoje pravice na isti nepremičnini, pod določenimi pogoji možnost vložitve izbrisne tožbe (glej 243. in 244. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V skladu z načelom koncentracije lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, razen če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (glej prvi odstavek 227. člen ZFPPIPP). 2 Ločitveni upniki so glede na prej pridobljeno zastavno pravico upravičeni do prednostnega poplačila svojih terjatev iz zastavljenega premoženja (to je pred ostalimi (navadnimi) upniki) - glej 19. člen ZFPPIPP. 3 Izločitveni upniki pa so, uveljavljajoč svojo lastninsko pravico na določenih predmetih v stečajni masi, upravičeni do izločitve teh njihovih stvari iz stečajne mase - glej 22. člen.