Jedro

Ker je detektiv podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Kamniku predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov zavrnilo kot neutemeljenega.

2. Zoper sklep je zagovornik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in "zmotne uporabe materialnega prava". Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da iz kazenskega spisa izloči dokaze, ki sta jih pridobila detektiva B. B. in C. C. (in vse s temi dokazi povezane dokaze) ter dokaze navedene v zapisniku o zasegu predmetov z dne 11. 11. 2013, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb zagovornika in pregledu podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenih navedb zagovornika, da sta detektiva B. B. in C. C. informacije, da naj bi obdolženec zlorabljal uveljavljanje pravice do poplačila stroškov prevoza na delo in z dela zbrala v nasprotju z določbami Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1) oziroma, da jih je detektiv B. B. pridobil s tajnim opazovanjem in tajnim slikovnim snemanjem, kar je v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki detektivom ne dajejo pooblastil za zbiranje dokaznega gradiva s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

6. ZDD-1 določa, da lahko detektiv, na podlagi pisnega pooblastila naročnika (prvi odstavek 25. člena), v okviru svoje dejavnosti pridobiva (tudi) informacije o zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela (drugi odstavek 26. člena), podatke pa lahko zbira od oseb, iz javno dostopnih virov, iz evidenc in z osebno zaznavo (prvi odstavek 27. člena). Z neposrednim osebnim zaznavanjem lahko pridobiva informacije na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora (prvi odstavek 30. člena), pri tem pa ne sme posegati v zasebni zaprti prostor ter zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor (drugi odstavek 30. člena). Pri izvajanju osebne zaznave lahko uporablja naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila (prvi odstavek 31. člena).

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da je detektiv B. B., na podlagi pisnega pooblastila ravnateljice Osnovne šole N, podatke o tem, ali obdolženec dejansko prihaja na delo iz kraja, ki ga je navedel v izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela dne 24. 8. 2012 (Ulica, Maribor), zbiral tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem. Kot izhaja iz njegovega poročila o ugotovitvah, je v časovnem obdobju od 28. 5. 2013 do 19. 6. 2013 vsakodnevno izvajal kontrolo na naslovu Ulica, Ljubljana. Ugotovil je, da se je obdolženčevo osebno vozilo znamke Volvo V50, reg. št. 1, ob jutranjih ali večernih urah nahajalo pred hišo na tem naslovu, določene dni je opazil tudi samega obdolženca, kako se je z vozilom odpeljal s tega naslova v službo, nato pa iz službe nazaj na ta naslov. Iz poročila ni razvidno, da bi detektiv z izvedenimi kontrolami in nadzori, posegel v zasebnost obdolženca na način, s katerim bi kršil določbo drugega odstavka 30. člena ZDD-1, niti tega ne zatrjuje pritožnik. V zvezi z izvajanjem detektivske dejavnosti detektiva C. C. iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je v istem časovnem obdobju (na podlagi pooblastila detektiva B. B., s katerim je bila seznanjena in se je z njim strinjala tudi ravnateljica osnovne šole) opravil nekajkratno kontrolo v okolici bloka na naslovu Ulica, Maribor, vendar niti obdolženca niti njegovega vozila ni opazil, zbral pa je tudi informacije od obdolženčevega neposrednega soseda.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo opisano izvajanje detektivske dejavnosti skladno z določbami ZDD-1 in zagovornik s povsem posplošenimi nasprotnimi pritožbenimi navedbami, v katerih ni izpostavil niti ene konkretne okoliščine, ki bi kazala na kršitev zakonskih določil, pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Glede na to, da je detektiv B. B. podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih lahko v smeri odkrivanja kaznivih dejanj in ob izpolnitvi v ZKP določno navedenih pogojev, na podlagi odredbe državnega tožilca ali sodišča izvaja le policija.

9. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno zatrjevanje, da je detektiv B. B. dokazno gradivo pridobival za namene kazenskega postopka zoper obdolženca. Detektiv je podatke zbiral pred pričetkom predkazenskega postopka, obdolženca ni obravnaval kot osumljenca, torej detektivske dejavnosti ni opravljal v vlogi represivnega državnega organa oziroma z namenom odkrivanja storitve kaznivega dejanja, temveč je t.i. poizvedovalno dejavnost opravljal izključno za potrebe obdolženčevega takratnega delodajalca. To pa ne pomeni, da je mogoče gradivo, ki sta ga detektiva pridobila pri opravljanju svoje dejavnosti, uporabiti le v okviru s strani naročnika danega pooblastila, kot to navaja zagovornik, temveč ga je, ob pogoju, da je bilo pridobljeno zakonito, torej skladno z določbami ZDD-1, mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku. Navsezadnje je tudi detektiv sam, kadar pri svojem delu odkrije podatek o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, dolžan podati kazensko ovadbo pristojnemu organu (šesti odstavek 33. člena ZDD-1).

10. Pritožbeni očitki, da je policija nezakonito pridobila dokumentacijo, ki je navedena v zapisniku o zasegu z dne 11. 11. 2013, niso utemeljeni. Iz izpovedbe in kazenske ovadbe ravnateljice Osnovne šole N, D. D., izhaja, da je (po sklenitvi sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z obdolžencem) na domači naslov prejela pismo z žaljivo vsebino in obtožbami, kot avtor pisma je bil naveden obdolženec, vendar brez podpisa. V nadaljevanju so se po elektronski pošti, na letakih na parkirišču pred osnovno šolo, nazadnje pa 7. 11. 2013 na spletni strani D. novic v rubriki Pisma bralcev, pojavile "anonimke" z očitki o njenem domnevnem koruptivnem ravnanju, o čemer je obvestila policijo in ji tudi predala vso dokumentacijo. Iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 11. 11. 2013 je razvidno, da je ravnateljica v kraju ..., torej v prostorih osnovne šole, poleg navedenih listin policistu izročila tudi vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja z obdolžencem, zapisnik je tudi podpisala. Dne 12. 11. 2013 je bil v prostorih Policijske postaje D. sestavljen uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe naznaniteljice D. D., ki jo je, kot izhaja iz njene izpovedbe in glede na navedbo v uradnem zaznamku, da je s kaznivim dejanjem oškodovana sama, podala zaradi anonimnih prijav o njenem koruptivnem ravnanju, v izjavi pa je opisala tudi dogajanje v zvezi z obdolžencem. Na koncu uradnega zaznamka je navedeno, da je med razgovorom predložila tudi dokumentacijo, ki ji je bila na podlagi zapisnika o zasegu predmetov zasežena ter da je bila seznanjena, da se za naznanjeni kaznivi dejanji razžalitve in žaljive obdolžitve storilec preganja na zasebno tožbo. Ta navedba pa potrjuje, da je policist razgovor z ravnateljico opravil hkrati z zasegom listin (11. 11. 2013), uradni zaznamek o sprejemu ustne kazenske ovadbe pa je očitno sestavil naslednjega dne (12. 11. 2013) v prostorih policijske postaje. Ker je policija na podlagi izjave D. D. in zasežene listinske dokumentacije ocenila, da obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je bila skladno z devetim odstavkom 148. člena ZKP zoper obdolženca dolžna sestaviti oziroma vložiti kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu. Ugotovljene okoliščine zasega listin in podaje kazenske ovadbe pa ne potrjujejo pritožbenega zatrjevanja zagovornika, da ni jasno, kdaj je naznaniteljica policiji predala dokumentacijo oziroma, da podlage za zaseg ni mogoče ugotoviti. Res je, kot navaja pritožnik, da je sodišče prve stopnje časovni vidik zasega dokumentacije in podaje kazenske ovadbe v izpodbijanem sklepu pojasnilo z delno nasprotujočimi si in tudi zmotnimi razlogi, vendar pa ta pomanjkljivost ni takšna, da bi lahko vplivala na siceršnjo pravilnost odločitve.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.