Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Tožnica lahko vknjižbo izbrisa na parcelah, ki so nastale s parcelacijo po pravnomočnosti sodbe, doseže s pravnomočno sodbo, čeprav je v njej navedena parcela, kakršna je bila v času pravnomočnosti sodbe, torej pred parcelacijo.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Z njo je tožnica zahtevala ugotovitev prenehanja pri dveh (določno opredeljenih) nepremičninah vknjižene hipoteke in pri desetih (določno opredeljenih) nepremičninah vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Presodilo je namreč, da je o istem med istima strankama že pravnomočno razsojeno.
2.Zoper sklep se pritožuje tožnica, kot pravi, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek na prvo stopnjo. Pritožba je obrazložena le v delu, ki se nanaša na ugotovitev prenehanja hipoteke. Po njenem mnenju s pravnomočno sodbo ne more doseči izbrisa pri želenih dveh parcelah, ker se sodba ne nanaša na parceli s tem parcelnima številkama.
3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je izčrpno pojasnilo, da zahteva tožnik s tožbo ugotovitev prenehanja hipoteke na parcelah (ID X 766/7 in ID X 766/8), ki sta bili do pravnomočnosti prej izdane sodbe enovita parcela ID X 766/5. Tej ugotovitvi pritožba ne nasprotuje. Pravni sklep sodišča prve stopnje, da dejstvo ukinitve parcele po pravnomočnosti sodbe, ko sta v geodetskem postopku parcelacije namesto nje nastali dve novi, tožnice ne upravičuje do nove tožbe, je pravilen. Drži namreč tudi njegovo nadaljnje stališče, da lahko tožnica vknjižbo izbrisa na novo nastalih parcelah doseže s pravnomočno sodbo, ki ugotavlja prenehanje hipoteke na parceli z ID znakom, kakršen je bila v času pravnomočnosti sodbe. To stališče ima oporo v judikatu Vrhovnega sodišča II Ips 211/2010 z dne 26. 7. 2012.
6.Glede odločitve o zavrženju preostalega dela tožbe, ki se nanaša na ugotovitev prenehanja izbrisa pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, pritožba ni obrazložena. Tudi ta del izpodbijanega sklepa temelji na ugotovitvi, da je sodišče že zavrnilo isti tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica tedaj utemeljevala z enakim sklopom dejstev kot tokrat. Na tej, pritožbeno neoporekani podlagi, je sklenilo, da nova tožba zaradi predpostavke pravnomočno razsojene stvari ni dopustna. S tem ni storilo nobene od kršitev, na katero je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
7.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
8.Toženkin odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k njenemu uspehu v pritožbenem postopku. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP).