Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Očitno je, da pritožnik z nenehnimi zahtevami za izločitev sodnice iz razloga, ki ne more imeti podlage v 6. točki 70. člena ZPP, želi zavleči postopek odločanja o glavni stvari. Poleg vsega se zahteve nanašajo celo na isti dejanski stan.
Presojana (sedaj že tretja) pritožnikova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice (v postopku prve zahteve za izločitev pa je neuspešno izločal tudi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani) ni nič drugega kot zloraba procesne pravice (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ta je podana takrat, ko pritožnik s pravnim sredstvom zasleduje drug cilj od pravno dopustnega.
Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Tudi zato je bilo treba pritožnikovo zahtevo, sedaj pa pritožbo, zavreči.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 81) zavrglo pritožnikovo zahtevo za izločitev sodnice z dne 18. 8. 2020 kot nedovoljeno in prepozno.
2. Pritožnik se pritožuje (p. d. 88) iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa kršitev pravil postopka.
3. Pritožba ni dopustna.
4. Pritožnik se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo tretjo zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. O prvi zahtevi, vloženi 20. 11. 2019 na naroku za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom Su 601/2019 z dne 11. 2. 2020. Pritožnikova zahteva se je nanašala na vodenje postopka s strani razpravljajoče sodnice (očitek pristranskega vodenja postopka v korist upnika). Pritožnikova zahteva je bila zavrnjena. Odločitev sodišča prve stopnje je bila potrjena s sklepom VSL III Cpg 240/2020 z dne 12. 5. 2020. Pritožnik je potem, ko mu je bila vročena odločitev višjega sodišča, tj. 18. 6. 2020, torej na isti dan, ko mu je bilo sodno pismo puščeno v hišnem predalčniku, vložil novo zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice (p. d. 71), v kateri je sodnico znova izločal iz razloga vodenja naroka z dne 20. 11. 2019 in dogajanjem takoj po naroku, kar naj bi kazalo na pristranskost sodnice. Sodišče prve stopnje je zahtevo zavrglo kot prepozno s sklepom z dne 24. 6. 2020 (p. d. 73). Pritožnik je pritožbo vložil 28. 7. 2020 (p. d. 76). V roku meseca dni, tj. 18. 8. 2020 je ponovno vložil zahtevo za izločitev sodnice, znova v zvezi z narokom z dne 20. 11. 2019. Sodišče prve stopnje je to zadnjo zahtevo zavrglo kot nedovoljeno in prepozno in navedlo, da se zahteva nanaša na isti dogodek (narok 20. 11. 2019), glede katerega je zahteva že zavržena, zato ponovna zahteva ni dopustna, poleg tega pa je tudi prepozna. Predlagatelj je za izločitveni razlog izvedel že prej, saj je bila "sporna" izjava odvetnice upnika vložena v spis 21. 11. 2019, da je bil z njo seznanjen, pa je navedel že v zahtevi za izločitev z dne 18. 6. 2020. 5. Pritožnik v pritožbi navaja, da zahteva ni podana iz enakih razlogov, ampak zaradi nadaljevanja nesporne pristranskosti, saj se nadaljuje s kratenjem ustavnih in postopkovnih pravic, med drugim tudi z izdajo sklepa z dne 24. 6. 2020. V zahtevi za izločitev je navedeno: "V dosedanjem postopanju sodnice in sicer v predhodnem postopku St ... je intenzivno izraženo kratenje ustavnih pravic predlagatelja, ter postopkovnih tako tudi materialnih. Sporno ravnanje sodnika navzven pri razumnem človeku povzroči močen dvom v nepristranskost odločanja in prepričljiv videz pomanjkanja sodnikove dolžne intelektualne neoporečnosti. Vsako, s strani sodnika, kratenje strankinih ustavnih kakor tudi postopkovnih pravic pri stranki pusti močan vtis kršenja načela nepristranskosti."
6. Višje sodišče se do obširnih pritožbenih navedb, v katerih pritožnik povzema vsebino odločitev Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, po opr. št. pa citira odločbi Ustavnega sodišča št. Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 in št. U-I-55/04, Up 90/04 z dne 6. 4. 2006, posebej ne opredeljuje, ker navedbe niso odločilne za odločitev sodišča v tej zadevi (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP). Prvič zato, ker po izrecni določbi sedmega odstavka 72. člena ZPP ni posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodnik prve stopnje zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev. To pa ne pomeni, da je pritožniku pravno varstvo (pravica do pritožbe) odvzeto, temveč pomeni le to, da bo pritožniku iz teh pritožbenih razlogov dopuščeno izpodbijati končni sklep, če bo ta za pritožnika neugoden (sklep o začetku stečajnega postopka; prim. drugi odstavek 363. člena ZPP). Iz tega razloga je višje sodišče pritožbo proti sklepu o zavrženju prepozne in nedovoljene zahteve zavrglo (1. točka 365. člena ZPP). Drugič pa iz spodaj navedenih razlogov.
7. Pritožniku je bilo že dvakrat pojasnjeno, da zahteva za izločitev razpravljajočega sodnika ni namenjena uveljavitvi pritožbenih razlogov zoper sklep o začetku stečajnega postopka. O zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice zaradi vodenja postopka je že pravnomočno odločeno. Pritožnikova zahteva je zavrnjena. Prva zahteva za izločitev 20. 11. 2019 je bila vložena takoj zatem, ko je razpravljajoča sodnica na naroku povedala, da je zadeva zrela za odločitev, sedaj zavržena zahteva pa takoj za tem, ko je bil pritožnik seznanjen z zavrženjem druge zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, pri čemer je bila druga (zavržena) zahteva vložena takoj, ko je pritožnik izvedel, da njegova pritožba proti zavrnitvi prve zahteve za izločitev sodnice ni bila utemeljena. Očitno je, da pritožnik z nenehnimi zahtevami za izločitev sodnice iz razloga, ki ne more imeti podlage v 6. točki 70. člena ZPP, želi zavleči postopek odločanja o glavni stvari. Poleg vsega se zahteve nanašajo celo na isti dejanski stan. O vsebini upničine izjave, ki je bila dana v postopku dolžnikovega izločanja sodnice in se nanašajo na dolžnikov očitek o nedovoljeni komunikaciji med sodnico in odvetnico upnika, je bil dolžnik nedvomno seznanjen. Kot mu je sodišče sedaj že dvakrat povedalo, najkasneje s sklepom Su 601/2019 (gl. razloge v 2. točki obrazložitve, glede uradnega zaznamka v spisu pa je sodišče pojasnilo, da se nahaja na zap. št. 60 v spisu, v katerega lahko vedno vpogleda). Zato presojana (sedaj že tretja) pritožnikova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice (v postopku prve zahteve za izločitev pa je neuspešno izločal tudi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani) ni nič drugega kot zloraba procesne pravice (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ta je podana takrat, ko pritožnik s pravnim sredstvom zasleduje drug cilj od pravno dopustnega. Vlaganje očitno neutemeljenih zahtev za izločitev sodnice celo potem, ko je višje sodišče izdalo sklep VSL III Cpg 240/2020, z namenom, da se prepreči vsebinsko odločanje o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, pomeni zlorabo pravice. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice (prim. sklep VSRS Cp 2/2018). Tudi zato je bilo treba pritožnikovo zahtevo, sedaj pa pritožbo, zavreči. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.