Jedro

Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca z dne 19. 10. 2016 in sklep z dne 20. 9. 2016 ter da se zadeva vrne v upravni postopek. Zaključilo je, da je toženec upošteval pravila postopka in pravilno zavrgel vlogo tožnika kot nepopolno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo citirano odločbo in sklep ter zadevo vrnilo tožencu v ponoven upravni postopek. Drugače kot sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnikova vloga vsebuje vse potrebne zakonske sestavine in je bila zato nezakonito zavržena.

3. Toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča, da ena od obveznih sestavin vloge ni podpis zakonca oziroma polnoletnega družinskega člana. To stališče je v nasprotju s 35. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS), ki se nanaša na ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja. Ta pa je odvisen tudi od upoštevanja drugih oseb kot tudi njihovega materialnega položaja. Zato je podpis teh oseb sestavni del vloge vlagatelja. Le tako so te osebe opozorjene na zahtevo po pravilnosti podatkov in posledice drugačnega ravnanja. Tožnik je še vedno v zakonski zvezi, zato je pri odločanju o zaprošeni pravici treba upoštevati tudi njegovega zakonca. Upoštevati je treba tudi namen socialne pomoči. Ta je namenjena preživetju družine in ne samo vlagatelja, zakonska zveza pa ima posledice tudi na premoženjskem področju zakoncev. Dokler ni razvezana, enega od zakoncev ni mogoče šteti za samsko osebo. Zato je utemeljena zahteva toženca po podpisu zakonca in posredovanju podatkov o njegovem premoženjskem stanju. Ne strinja se stališčem sodišča, da naj toženec podatke o premoženjskem stanju zakonca dobi po uradni dolžnosti. Tožnik se je zavezal, da bo predložil manjkajoče podatke za ženo, vendar tega ni storil, ne da bi navedel razlog. Poleg tega toženec lahko pridobi le tiste podatke, o katerih se vodijo evidence in ima do njih tudi dostop. Nerazumno je pričakovati, da bi pridobival podatke od tujih organov za osebe, ki bivajo v tujini, saj bi bil s tem postavljen v nesorazmerno težak položaj.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku2 - ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik 24. 8. 2016 vložil vlogo za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Na predpisanem obrazcu je kot družinskega člana navedel ženo ter vlogo podpisal. Vlogi je priložil svoj bančni izpisek z dne 31. 5. 2016, mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 19. 9. 2007 v zvezi z invalidnostjo žene ter listino v tujem jeziku z dne 14. 12. 2015. Ker vloga ni vsebovala vseh podatkov, se je zavezal, da bo predložil podatke o dohodkih zase in za svojo ženo; opozorjen je bil tudi na posledice opustitve dopolnitve vloge. Tožnik je predložil podatke zase, ne pa tudi za ženo, ki vloge tudi ni podpisala. Ker tožnik v določenem roku vloge ni ustrezno dopolnil, jo je toženec s sklepom z dne 20. 9. 2016 zavrgel. Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo z dne 19. 10. 2016. 8. Na podlagi 34. člena ZUPJS center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) odloča o pravicah iz javnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku3 (ZUP), če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Na podlagi 125. člena ZUP se upravni postopek začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem pa mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče oziroma naslov ali sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, lahko pa tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (prvi in drugi odstavek 66. člena ZUP). Obvezna sestavina vloge je tudi podpis vlagatelja (63. in 66. člen ZUP). Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati od stranke, da pomanjkljivosti odpravi in določiti rok za dopolnitev vloge (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če pa tega ne stori, organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP).

9. Obvezne sestavine vloge določa tudi ZUPJS v 35. členu. Vlagatelj, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev, mora na vlogi navesti vrsto pravice, ki jo uveljavlja, osebno ime, enotno matično številko občana, davčno številko in transakcijski račun vlagatelja ali osebe, kateri naj se izplačajo pravice iz javnih sredstev, če izplačilo na transakcijski račun vlagatelja ni mogoč, podatke o dohodkih in premoženju vseh oseb po tem zakonu, ki jih ni mogoče pridobiti iz zbirk podatkov upravljavcev iz 51. člena tega zakona in druge podatke, če jih določa zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih sredstev. Na podlagi 51. člena tega zakona se podatki za osebe po tem zakonu ter tudi podatki, ki štejejo za davčno tajnost, zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Po vsebini podobno določbo vsebuje tudi 61. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih4 (v nadaljevanju ZSVarPre). Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je CSD dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.

10. Revizija neutemeljeno vztraja pri stališču, da je bila vloga tožnika nepopolna, ker ni vsebovala podpisa tožnikove žene in podatkov o njenih dohodkih. Navedena pravna podlaga kaj takega ne določa. Res je na obrazcu za uveljavitev denarne socialne pomoči poleg podpisa vlagatelja tudi rubrika za podpis drugih polnoletnih oseb, kadar gre za uveljavljanje denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Vendar ne ZUP, ZUPJS ali ZSVarPre tega podatka ne določajo kot obveznega. Širitev števila obveznih podatkov, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi, z obrazcem ni dopustno. Če vloga takega podatka ne vsebuje, zaradi tega ni nepopolna in je ni mogoče zavreči. 11. Tožnik ni predložil zahtevanih podatkov o dohodkih in premoženju žene, ki so kot obvezna sestavina vloge določeni v 4. točki 35. člena ZUPJS. Ker tožnik uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ta pa je odvisna od materialnega položaja družine, je ta podatek potreben za pravilno odločitev. Tožnik je predložil mnenje invalidske komisije, iz katerega izhaja, da je bila njegova žena razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in da ima 31 let delovne dobe v Sloveniji. Ker gre za podatek o prejemkih iz invalidskega zavarovanja, ki je dostopen v zbirki podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi moral CSD ta podatek pridobiti po uradni dolžnosti. Pooblastilo za to je zapisano v 61. členu ZSVarPre in 51. členu ZUPJS. Zato tudi iz teh razlogov odločitev o zavrženju vloge ni pravilna.

12. Obvezna sestavina vloge po 35. členu ZUPJS so tudi podatki o drugih dohodkih in premoženju; podatkov o morebitnem ženinem premoženju tožnik ni predložil. Ugotavljanje teh podatkov, ob odsotnosti izjave žene tožnika o njenem premoženjskem stanju na Hrvaškem, pa presega okvir podeljenega pooblastila za zbiranje podatkov po uradni dolžnosti. ZUPJS v 51. členu, ZSVarPre pa v 61. členu pooblastilo vežeta na uradne zbirke podatkov v Sloveniji. Vendar pa iz zapisnika z dne 24. 8. 2016 ne izhaja, da je CSD od tožnika zahteval tudi podatke o premoženju in dohodkih žene na Hrvaškem. Zato vloge ni mogoče šteti za nepopolno.

13. Vrhovno stališče soglaša z revizijo glede upoštevanja žene tožnika kot družinskega člana pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Denarna socialna pomoč je prejemek družine, če te ni, pa samske osebe. Pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja se zato upoštevajo z zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Na podlagi 10. člena ZUPJS se upošteva tudi zakonec vlagatelja. Izjema je določena v 11. členu ZUPJS; ta določa, da se zakonec, ki dejansko ni več povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja ne upošteva. Vse do njene razveze oziroma do začetka postopka za njeno razvezo pa se upošteva kot dejstvo z vsemi posledicami in tožnika ni mogoče obravnavati kot samsko osebo. Zato tožnikovih navedb o neobstoju skupnega življenja ni mogoče upoštevati.

14. Ker je toženec zahteval dopolnitev vloge s predložitvijo bančnih izpiskov za ženo tožnika za tri mesece in njen podpis vloge, in ker tožnik vloge v tej smeri ni dopolnil, njegove vloge ni mogoče šteti za nepopolno. Podpis žene tožnika na vlogi ni obvezna sestavina vloge, podatke o prejemkih žene tožnika pa bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi (3. odstavek 140. člena ZUP). Zato je pravilna odločitev sodišča o razveljavitvi napadene odločbe in sklepa in o vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.