Jedro

Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe je bil izdan 15.11.2011, torej še v času veljavnosti ZFPPIPP. Ker je bil enoletni rok za vložitev tožbe zamujen, je tožeča stranka izgubila pravico uveljavljanja terjatve od tožencev.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo sklepi sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2729/2009-II-47 z dne 15.11.2011 v zvezi s popravnim sklepom P 2729/2009-II-69 z dne 4.2.2013 odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124556/2008 z dne 22.12.2008 razveljavi tudi v 1. in 4. točki izreka in zavrglo tožbo. Sodišče prve stopnje je s posebnima sklepoma odločilo o stroških postopka, in sicer s sklepom P 2729/2009-II-54 z dne 12.1.2012 tako, da je tožeči stranki naložilo, da stroške tožene stranke, nastale v zvezi z ugovorom v višini 337,09 EUR, plača na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, s sklepom P 2729/2009-II-55 z dne 12.1.2012 pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.618,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje.

Tožeča stranka je v pritožbah proti sklepu o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju tožbe v zvezi s popravnim sklepom vložila pravočasni pritožbi. V obeh uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je 17.11.2011 začel veljati Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki določa, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Od uveljavitve navedenega zakona upnik nima več dolžnosti v roku enega leta od objave izbrisa družbe zahtevati izpolnitev obveznosti. Po določbah ZPUOOD bi moralo sodišče izdati po uradni dolžnosti sklep o prekinitvi postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane odločitve.

Tožeča stranka s pritožbama izpodbija tudi obe navedeni stroškovni odločitvi. V pritožbah navaja, da bo moralo sodišče v primeru ugoditve pritožbi zoper odločitev o glavni stvari razveljaviti tudi stroškovni odločitvi, saj je ta odvisna od uspeha strank v pravdi.

Pritožbe niso utemeljene.

Neutemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo na podlagi določb ZPUOOD prekiniti postopek, že zato, ker so bile z odločitvijo Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12.4.2012 določbe 1. do 17. člena (določbe o prekinitvi postopka so v 1. členu ZPUOOD) razveljavljene.

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na zaključku, da so toženci družbeniki družbe M. ki je bila 29.9.2005 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu in po določbah Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je postal pravnomočen 15.9.2005. Prvostopenjsko sodišče je sledilo ugovoru tožene stranke, da lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od družbenikov izbrisane družbe v roku enega leta od objave izbrisa družbe iz sodnega registra (10. odstavek 442. člena ZFPPIPP oziroma drugi odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD, v zvezi s četrtim in petim odstavkom 27. člena ZFPPod). Ker je bila tožba vložena 19.11.2008, je bil omenjeni enoletni rok zamujen, zato je tožeča stranka izgubila pravico uveljavljanja terjatve od tožencev.

Tožeča stranka ne prereka dejanskega zaključka o izbrisu omenjene družbe iz sodnega registra niti dejanske ugotovitve o zamudi enoletnega roka. Navaja zgolj, da obveznost vložitve zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe v enoletnem roku ne velja več zaradi uveljavitve ZPUOOD. Slednji predpis je res določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP. ZPUOOD je bil objavljen v Uradnem listu RS 87/2011 dne 2.11.2011 in velja od 17.11.2011 dalje. Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe pa je bil izdan 15.11.2011, torej še v času veljavnosti ZFPPIPP. Izpodbijana odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi VL 124556/2008 z dne 22.12.2008 v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških in o zavrženju tožbe je pravilna, zato je bilo treba pritožbi zoper to odločitev zavrniti kot neutemeljeni in potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Neutemeljeni sta tudi pritožbi zoper stroškovni odločitvi, ki ju je tožeča stranka vezala na svoj uspeh s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške pravdnega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka v prvostopenjskem postopku ni uspela. Prav tako tudi ne v pritožbenem postopku, zato je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka same odmere stroškov ne izpodbija, materialnopravni preizkus njihove odmere po uradni dolžnosti pa izkazuje, da je prvostopenjsko sodišče pri stroškovni odločitvi pravilno uporabilo določbe Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah. Pritožbi zoper stroškovni odločitvi je bilo zato treba zavrniti ter potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških tožene stranke za odgovor na pritožbo temelji na določilih 1. odstavka 155. člena v zvezi z 165. členom ZPP. Stroški navedenega odgovora niso potrebni stroški, zato jih je tožena stranka dolžna kriti sama.