Jedro

V primeru, ko je prekinjen izvršilni postopek zaradi začetka postopka osebnega stečaja, mora biti, če upoštevamo argument koherence, ravnanje izvršilnega sodišča v skladu z določili drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP prilagojeno posebnosti, da upnik, ki ne opravi priglasitve v zakonskem roku, ne izgubi terjatve ali ločitvene pravice.

Izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo opravljena dejanja, na podlagi katerih je upnik pridobil prisilno hipoteko.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo 2. točke drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj terjatev do stečajnega dolžnika oziroma ločitvena pravica ne preneha, če upnik v postopku osebnega stečaja ne prijavi terjatve v zakonskem roku. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je upnik prepozno prijavil ločitveno pravico, ker ta ni zajeta v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakonodajalec je razmejitev ravnanja izvršilnega sodišča po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP vezal na pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku. Če je bila prijava pravočasna, izvršilno sodišče sprejme odločitev, da ostane v veljavi ločitvena pravica, če upnik zamudi s prijavo, pa razveljavi vsa dejanja, s katerimi je bila prisilno pridobljena zastavna pravica v postopku izvršbe ali zavarovanja. Sistemsko je navedeno postopanje izvršilnega sodišča vezano na določili petega odstavka 296. in petega odstavka 298. člena ZFPPIPP, po katerih upnik izgubi terjatev oziroma ločitveno pravico, če ju pravočasno ne prijavi.

5. V primeru, ko je prekinjen izvršilni postopek zaradi začetka postopka osebnega stečaja, mora biti, če upoštevamo argument koherence, ravnanje izvršilnega sodišča v skladu z določili drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP prilagojeno posebnosti, da upnik, ki ne opravi priglasitve v zakonskem roku, ne izgubi terjatve ali ločitvene pravice. Določili petega odstavka 296. in petega odstavka 298. člena ZFPPIPP se namreč v postopku osebnega stečaja ne uporabljata (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Pri tem po zaključku postopka osebnega stečaja stečajni dolžnik živi naprej in ne preneha, kot to velja za pravno osebo, zato lahko upnik uveljavi sodno varstvo svoje terjatve in ločitvene pravice tudi po zaključku stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP).

6. Ker upnik v postopku osebnega stečaja lahko priglasi terjatev in ločitveno pravico vse do konca stečajnega postopka, pri čemer tudi v primeru, da prijave sploh ne opravi, ni predpisana sankcija ugasnitve pravic do stečajnega dolžnika, izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po pojasnjenem zmotno zaključilo, da je izpolnjen zakonski pogoj, da se prekinjen izvršilni postopek ustavi in razveljavi opravljena dejanja.

Obravnavani izvršilni postopek bo ostal prekinjen, dokler postopek osebnega stečaja ne bo zaključen. Po zaključku stečajnega postopka bo izvršilno sodišče nadaljevalo izvršilni postopek, če se premoženje, ki je predmet zastavne pravice, ne bo prodalo v stečajnem postopku in upnik še ne bo v celoti poplačan. Če bo predmet zastavne pravice že prodan, pa bo izvršilni postopek ustavilo.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.