Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga navedeno le določilo javnega razpisa. Tožena stranka, ki je utemeljila svojo odločitev zgolj na določilu javnega razpisa, ki konkretne situacije ne ureja, ni pa uporabila relevantnih določb ZPOP-1 in ZUP, je ravnala nezakonito.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo št. KC21/00286 z dne 22. 7. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika, prispelo na Javni razpis z oznako P7C 2021 - Krediti za blažitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju javni razpis).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za odobritev kredita, evidenčna št. oddaje: VKC21/00286 (v nadaljevanju vloga). Komisija za dodelitev sredstev je ugotovila, da vloga ne ustreza splošnim pogojem javnega razpisa. Ta v točki 4.1 Splošni pogoji kandidiranja določa, da mora podjetje, ki kandidira za kredit, med drugim izpolnjevati tudi pogoj e) vloga za financiranje mora biti podpisana s strani odgovorne osebe podjetja (direktor oz. prokurist, izhajajoč iz Poslovnega registra Slovenije). Komisija je ugotovila, da je vlogo in Vprašalnik za ugotavljanje politične izpostavljenosti osebe in Vprašalnik za ugotavljanje povezanosti z visoko tvegano državo podpisala "oseba" A., ki ni zakoniti zastopnik podjetja. Izhajajoč iz Poslovnega registra RS je zakoniti zastopnik podjetja direktor B. B. in prokurist C. C. Vloga zato ne izpolnjuje vseh pogojev za kandidiranje in jo je tožena stranka zavrnila.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je podjetje vlogo oddalo elektronsko 5. 5. 2021 in z oddajo prejelo številko VKS21/00286. Že v letu 2020 je oddalo prvo vlogo preko elektronske prijave in se ob registraciji pod "ime" prijavilo z imenom podjetja A. Podatki so od registracije ostali nespremenjeni. V letu 2020 s strani tožene stranke ni nihče opomnil, da registracija podjetja ni pravilna in da se pod ime naj ne bi uporabilo ime podjetja, ampak bi se moralo ime direktorja. To sicer ni logično, saj se prijavlja na razpis podjetje. Pri prijavi na razpis P7C 2021 je podjetje uporabilo že vnesene podatke. V vlogi so na prijavnem obrazcu pod točko 1. Osnovni podatki pravilni podatki podjetja in pod točko 1.8 vneseni pravilni podatki osebe pooblaščene za zastopanje, torej direktor B. B. Na obeh vprašalnikih, ki sta del prijave, je v levem prostoru navedeno ime direktorja B. B. 4. Po prejemu izpodbijanega sklepa so podrobno pregledali vnos odgovorne osebe podjetja, ta je v prijavo vnesen pravilno. Pri registraciji podjetja je pod ime vneseno ime podjetja, ki je prijavitelj vloge in ne ime odgovorne osebe, saj ni bilo jasno, katero ime je treba vnesti. Ti podatki iz registracije so se potem avtomatsko vnesli pod uporabnika. Torej je sama aplikacija oblikovala ime in se je to avtomatsko oblikovalo in povzelo pod ime odgovorne osebe. Smatrali bi, da bo aplikacija prenesla ime odgovorne osebe iz same vloge, ko je treba direktorja vnesti ročno in ne iz registracije podjetja.

5. Ob oddaji vloge za tožnika je direktor na njegov gsm prejel šifro za potrditev oddaje vloge, torej je bil direktor seznanjen z oddajo vloge za njegovo podjetje. Ob oddaji vloge se potem iz gsm prenese šifra v aplikacijo in s tem podpisnik. Lahko se tudi ugotovi, kam je preko aplikacije bila posredovana šifra.

6. Fizična oseba z imenom A. ne obstaja in je jasno iz evidenc, da je to ime podjetja. To so razbrali tudi ocenjevalci sami, saj so besedo "oseba" zapisali v narekovaju.

7. Vloga je bila vložena pravilno. S strani tožene stranke bi pričakovali, da ob administrativnem pregledu stranko pozove k pojasnilu, kdo je dejansko podpisnik vloge. Lahko bi pozvali direktorja, da potrdi oddajo vloge z njegove strani in bi lahko dokazal s prejemom sms sporočila z geslom za oddajo vloge.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis in v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe ter povrnitev stroškov postopka. Tožena stranka je navedla, da kot nacionalna finančna institucija zagotavlja finančna sredstva in druge ugodnosti mikro, malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju je povzela podlage za javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 54/2021 z dne 9. 4. 2021 in sprememba v Uradnem listu RS, št. 61/2021 z dne 16. 4. 2021. 9. V javnem razpisu je bil jasno določen pogoj kandidiranja, da mora biti vloga podpisana s strani odgovorne osebe podjetja (direktor oz. prokurist izhajajoč iz Poslovnega registra Slovenije). Prav tako je v razpisni dokumentaciji v poglavju I. Navodila navedeno opozorilo vlagateljem, da v kolikor oddajo vlogo, ki ni podpisana s strani odgovorne osebe podjetja (izhajajoč iz Poslovnega registra RS), se vloga kot neustrezna zavrne. Komisija je popolnoma korektno preučila ustreznost vloge, upoštevala splošne pogoje kandidiranja, razpisne pogoje javnega razpisa in ugotovila, da dokumenti v vlogi niso ustrezno digitalno podpisani, saj na podpisu ni vidno ime in priimek odgovorne osebe podjetja za zastopanje. Tako je komisija ravnala skladno z določili javnega razpisa, razpisne dokumentacije in pri ocenjevanju izhajala izključno iz točke 4.1 javnega razpisa. Tožena stranka je še navedla, da je pri svojem delu z javnimi razpisi podvržena notranjim in zunanjim revizijam, notranji kontroli Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Računskemu Sodišču RS. Komisija in direktorica tožene stranke postopata strokovno in vestno, držita se zakonodajnih pravil, na katere je tožena stranka vezana in jih mora upoštevati.

**K I. točki izreka:**

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o zavrnitvi tožnikove vloge, oddane na javni razpis, ker vloga ne izpolnjuje vseh pogojev za kandidiranje, saj je ni podpisala odgovorna oseba podjetja, ki je navedena v Poslovnem registru Slovenije.

12. Predmet javnega razpisa je bil produkt, ki predstavlja neposredni brezobrestni kredit sklada. Namen tega produkta je zagotoviti hitro in ugodno financiranje za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 na gospodarstvo, pri čemer so cilji javnega razpisa poplačilo terjatev potrošnikov iz naslova plačil za pogodbo o paketnem potovanju iz petega ostavka 101.a člena ZIUZEOP, nadalje omogočiti hiter dostop MSP-jem do ugodnega financiranja, ki se kaže predvsem v brezobrestnem kreditu, brez stroškov odobravanja in vodenja, nižjih zavarovalnih zahtevah, ročnosti kredita ter omogočiti koriščenje moratorija pri vračilu kredita. Nadalje je cilj tudi omogočiti MSP-jem dostop do virov financiranja po ugodnih pogojih financiranja ter o omejitvi izvajanja prekomernih postopkov odobritve kredita (enostavnejši in hitrejši postopek odobritve kredita), in "preživetje" oz. ohranitev poslovanja podjetij (2. točka javnega razpisa). Viri financiranja po tem javnem razpisu so v skladu s 3. točko krediti, ki se financirajo iz namenskega premoženja sklada, ki jih je sklad prejel skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva oz. MSP in pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. 13. V postopku odločanja o tožnikovi vlogi na javnem razpisu gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

14. Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč, vključno z obravnavnim javnim razpisom, niso (niti podzakonski) predpisi. Njihova vsebina ni po obliki skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki jih sprejemajo oziroma ni ustrezno določen postopek njihovega sprejemanja. Javni razpisi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm. Navedeno pomeni, da v javnem razpisu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.1

15. Pravna podlaga javnega razpisa je izrecno navedena v 13. točki javnega razpisa, pri tem je bistven Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1). Slednji med drugim določa tudi postopek javnega razpisa, na podlagi katerega sklad podeljuje proračunska sredstva za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju (1. člen ZPOP-1). V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZPOP-1 se proračunska sredstva države in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje nalog iz 7., 11. in 16. člena tega zakona dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov. Javne razpise in javne pozive izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in druga ministrstva, javna agencija ter javni sklad za vzpodbujanje podjetništva (izvajalec razpisa).

16. ZPOP-1 sicer natančneje določa postopek javnega razpisa (22. člen), komisijo za dodelitev sredstev (21. člen), objavo javnega razpisa (22. člen), podatke, ki jih mora vsebovati razpisna dokumentacija (23. člen), rok za vložitev vloge in njeno obliko (24. člen), postopek odpiranja vlog in izdelavo zapisnika o tem (25. in 26. člen), postopanje v primeru nepopolnih vlog (27. člen), ocenjevanje vlog in obvestilo neizbranim vlagateljem (28., 29. in 30. člen), podpis pogodbe z izbranimi vlagatelji ter hrambo dokumentacije (31., 32. in 33. člen) ter pravno sredstvo zoper sklep o izboru oziroma oziroma zoper obvestilo o neizbiri (34. člen). Vendar pa ZPOP-1 glede vprašanja podpisa vloge nima posebnih določb. Torej se skladno s 4. členom ZUP za vprašanja, povezana s podpisom vloge, smiselno uporabljajo določbe ZUP.

17. ZUP v drugem odstavku 63. člena določa, da se vloga lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. V petem odstavku 66. člena ZUP pa je določeno, da mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Izjemoma jo lahko podpiše namesto njega njegov zakonec, oče ali mati, sin ali hči ali pa odvetnik, ki je po strankinem pooblastilu vlogo sestavil. Kdor podpiše vložnika, mora na vlogi podpisati svoje osebno ime in pristaviti svoj naslov.

18. V javnem razpisu je bilo določeno glede podpisa vloge le v okviru Pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, pod 4.1 Splošni pogoji kandidiranja (pogoj e), da mora vlagatelj izpolnjevati pogoj, da mora biti vloga za financiranje podpisana s strani odgovorne osebe podjetja (direktor oz. prokurist, izhajajoč iz Poslovnega registra Slovenije). Ni pa bilo v javnem razpisu navedene nobene zahteve glede načina podpisovanja (npr. lastnoročno, elektronsko; tehnične zahteve glede elektronskega podpisa ipd.) niti določen postopek ravnanja z vlogo v primeru pomanjkljivosti podpisa. Le v razpisni dokumentaciji je bilo navedeno v šestem odstavku pod I. Navodila: "Podpisovanje vloge se izvede preko dvofaktorskega podpisovanja. Pri tem velja izpostaviti, da boste prejeli enkratno geslo na mobilno številko odgovorne osebe za podpisovanje (SMS žeton) s katero boste zaključili podpis."

19. Med strankama ni sporno, da je obravnavana vloga bila podpisana. Sporno pa je, ali jo je podpisala odgovorna oseba tožnika, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije (zakoniti zastopnik ali prokurist). Na vlogi, ki jo je tožnik kot vlagatelj pripravil in oddal v aplikaciji tožene stranke, je bilo namreč kot podpisnik izpisano A. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožena stranka ugotovila, kdo je podpisal vlogo, saj je navedla zgolj, da jo je podpisala "oseba" A., pri čemer je pritrditi tožbeni navedbi, da se zapis besede oseba v narekovajih razume kot izraz o nejasnosti glede podpisnika, sploh ob upoštevanju, da je A. del firme vlagatelja, ki je pravna oseba. Pravna oseba pa opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku (prvi odstavek 48. člena ZUP), to pa je fizična oseba.

20. Če bi tožena stranka ugotovila, da vloga ni bila podpisana, bi šlo za formalno pomanjkljivost vloge. ZPOP-1 v 28. členu določa, da komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni (prvi odstavek). Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo (drugi odstavek).

21. Postopanje organa v primeru pomanjkljivosti podpisa na vlogi pa je urejeno v tretjem odstavku 67. člena ZUP, in sicer če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 63. člena ZUP glede podpisa, pa dvomi ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo. Enako ravna organ tudi, če podvomi v pristnost podpisa na vlogi, ki je ni prejel osebno od vložnika (četrti odstavek 67. člena ZUP), torej organ od stranke zahteva, da v določenem roku vlogo pisno potrdi. Če stranka ne ravna tako, kot ji je naloženo, organ vlogo s sklepom zavrže (tretji in drugi odstavek 67. člena ZUP). Če tožena stranka ni mogla ugotoviti, ali vloga izpolnjuje pogoje glede elektronskega podpisa, bi morala od stranke zahtevati, da v določenem roku pisno potrdi vlogo.

22. Sodišče ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga navedeno le določilo javnega razpisa točka 4.1 Splošnih pogojev kandidiranja. Tožena stranka, ki je utemeljila svojo odločitev zgolj na določilu javnega razpisa, ki konkretne situacije ne ureja, ni pa uporabila relevantnih določb ZPOP-1 in ZUP, je ravnala nezakonito.

23. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v tem delu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Prvostopenjski organ mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena sodba, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

24. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

25. Sodišče je zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov tega postopka zavrnilo, ker je tožbi ugodilo. Tretji odstavek 25. člena ZUS-1 namreč določa, da kadar sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, se tožeči stranki, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje.2 Iz navedene določbe ZUS-1 torej izhaja, da ima pravico do povrnitve stroškov v upravnem sporu le tožeča stranka, ki je s tožbo uspela, vendar pa v konkretni zadevi povračila stroškov ni zahtevala.

26. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015). 2 V prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je določeno, da se tožniku priznajo stroški v višini 15 evrov, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca.