Jedro

Skladno s petim odstavkom 48. člena ZBPP obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo dednega dogovora oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.prav

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1515/2023-11 z dne 20. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom opr. št. Bpp 1515/2023-11 z dne 20. 2. 2024 sklenil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 335,99 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Navedeni znesek je dolžna vrniti v roku 30 dni od prejema tega sklepa, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, naveden v izreku sklepa (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1515/2023 z dne 2. 10. 2023 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku opr. št. D 193/2023 Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, do izdaje oziroma prejema sklepa o dedovanju. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila določena A. A., odvetnica v ...

3. V postopku opr. št. D 193/2023 pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici je bil 6. 12. 2023 izdan in istega dne tudi pravnomočen sklep o dedovanju (v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. D 193/2023 z dne 20. 12. 2023), na podlagi katerega je upravičenka po pokojnem B. B., na podlagi dednega dogovora, dedovala do 1/2 nepremičnine z ID znakom ... in do celote osebno vozilo znamke Peugeot 206 Cabriolet 1.6, registrskih oznak ..., ter polico številka 5100806-8 pri C., pri čemer znaša čista vrednost zapuščine 41.000,00 EUR. Vrednost pridobljenega premoženja upravičenke, glede na sklep o dedovanju, torej znaša vsaj 20.500,00 EUR. Glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je tako tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, zaradi pridobitve premoženja, in sicer stroške, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetnici A. A., na podlagi sklepa opr. št. Bpp 1515/2023 z dne 9. 1. 2024 v višini 671,98 EUR, pri čemer je tožena stranka upoštevala, da je, v skladu s petim odstavkom 48. člena ZBPP, tožnica dolžna povrniti zgolj polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, zaradi sklenjenega dednega dogovora, to je 335,99 EUR.

4. Zoper navedeni sklep vlaga tožnica tožbo, v kateri prosi za oprostitev plačila 355,99 EUR (pravilno: 335,99 EUR) v celoti. Pojasnjuje, da bi v primeru plačila navedenega zneska ostala brez mesečnega prejemka centra za socialno delo. S tem denarjem preživlja sebe in mladoletnega sina, ki se šola v srednji šoli in ne prejema niti štipendije. Zaradi smrti očeta sin ni končal drugega letnika srednje šole, posledično pa mu je center za socialno delo zamrznil izplačilo štipendije, tako da jima je vsak evro življenjsko pomemben.

5. Tožnica nadalje pojasnjuje, da sta v zapuščinskem postopku po njenem partnerju B. B. z mladoletnim sinom dobila družinsko hišo, v kateri so že živeli kot družina in to v bistvu ni nobena nova zapuščina, temveč se je hiša le uradno prepisala nanjo in na sina. S polico C. banke se je pokrivalo poplačilo hipotekarnega kredita, kar pomeni, da je zavarovalnica po polici poplačala vse obroke, ki bi jih morala plačevati še 10 let kot kredit za hišo, v kateri živijo, zaradi česar se ne šteje kot dediščina. Avtomobil Peugeot 206 pa je bil star, nedelujoč, zato ga je prodala po simbolični - mizerni ceni, saj bi z njim imela le stroške, ki jih ne more plačati, ker sta s sinom prejemnika denarne socialne pomoči. 6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis Bpp 1515/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. Med strankama ni sporno, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1515/2023 z dne 2. 10. 2023 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku opr. št. D 193/2023 pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, do izdaje oziroma prejema sklepa o dedovanju. Prav tako ni sporno, da je tožnica, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. D 193/2023 z dne 6. 12. 2023 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 20. 12. 2023), po pokojnem zunajzakonskem partnerju B. B., na podlagi dednega dogovora, dedovala do 1/2 nepremičnine z ID znakom ... in do celote osebno vozilo znamke Peugeot 206 Cabriolet 1.6, registrskih oznak ..., ter polico številka 5100806-8 pri C. 9. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na določbo petega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, kar ne velja le v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, če je upravičenec na podlagi poravnave dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

10. Po citirani zakonski določbi obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru _pridobitve_ premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo dednega dogovora oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj.1 Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.2

11. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka oceno na novo pridobljenega premoženja oprla na vrednost čiste zapuščine v višini 41.000,00 EUR, kot je zapisana v sklepu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. D 193/2023 z dne 6. 12. 2023, čeprav iz zapisnika o zapuščinski obravnavi D 193/2023 z dne 6. 12. 2023 izhaja, da navedena ocenitev in obračun stroškov velja samo za odmero sodne takse. Pri tem pa tožena stranka tožnici pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočila, da se izjavi o okoliščinah glede možnosti razpolaganja z novo pridobljenim premoženjem in vrednostjo le-tega. Kolikor gre namreč pri nepremičnini za hišo, v kateri je tožnica dejansko bivala skupaj z zunajzakonskim partnerjem in mladoletnim sinom, tam imela prijavljeno stalno prebivališče in vrednost nepremičnine ne presega 120.000,00 EUR (iz zapisnika o zapuščinski obravnavi D 193/2023 z dne 6. 12. 2023 izhaja, da znaša vrednost po GURS 56.275,00 EUR), se nepremičnina, skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ne šteje za premoženje, saj je že zakonodajalec predvidel, da gre v takem primeru za nepremičnino, s katero prosilec za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more razpolagati brez škode za svoj materialni položaj. Tudi v primeru, če bi tožnica predmetno nepremičnino, v kateri živi, navedla kot svoje premoženje v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedeno ne bi vplivalo na pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Pri tem sodišče še pripominja, da bi lahko nepremičnina v primeru, če je bila pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti, predstavljala tudi skupno premoženje, za katerega obstoji zakonska domneva, da sta lastnika oba partnerja vsak do ene polovice, kolikor se v postopku ne dokaže drugače (tretji odstavek 68. člena in prvi odstavek 74. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Družinskega zakonika - DZ).

12. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) je bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe _ne sme_ opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.

13. Sodišče tako ugotavlja, da je bila tožnici kršena pravica do izjave pred upravnim organom, prav tako pa je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje. Sodišče je zato tožbi, v skladu z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

14. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala tožnici omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, pomembnih za obravnavo zadeve, na primeren način ugotoviti dejansko vrednost pridobljenega premoženja (tožnica v tožbi navaja, da naj bi bila vrednost osebnega vozila znamke Peugeot 206 Cabriolet 1.6, registrskih oznak ..., zanemarljiva, in da naj bi bila zavarovalna polica namenjena izključno poplačilu hipotekarnega kredita) in nato ponovno odločiti o vračilu brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju stališča sodišča, zavzetega v tej sodbi (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožnice, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da odloči tako, da jo oprosti vračila brezplačne pravne pomoči. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.3 Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi niso izkazani.

16. Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-14, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 331/2022-9 z dne 7. 12. 2022. 2 Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 117/2023-8 z dne 16. 6. 2023. 3 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021. 4 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.