Up-45/04 - 4

9. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 444/2003 z dne 3. 12. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. K 206/2002 z dne 5. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvostopenjsko sodišče je s sklepom pritožniku izreklo denarno kazen na podlagi 140. in 94. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) ter mu naložilo v plačilo stroške preložitve glavne obravnave in povprečnino. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Očitek sodišč, da je pritožnik namerno zavlačeval postopek, naj bi predstavljalo samovoljo sodišča. Samovoljna in arbitrarna naj bi bila odločitev drugostopenjskega sodišča, ker se nekritično strinja z ugotovitvami in odločitvami prvostopenjskega sodišča. Višje sodišče naj bi samovoljno uporabilo določbo 310. člena ZKP.

Zdravniško potrdilo o nezmožnosti udeležbe na glavni obravnavi bi moralo zadoščati za opravičilo neudeležbe na njej.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic. Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija uporabo materialnega prava. Toda tudi če bi izpodbijana sklepa bila napačna, to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi bila odločitev sodišč tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Tega pa izpodbijanima sklepoma, ki temeljita na pravni podlagi in ki razumno in obširno obrazložita, zakaj je pritožnikovo ravnanje merilo na zavlačevanje kazenskega postopka, ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer