Jedro

Sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno ni priznalo stroškov poziva za plačilo akontacije odškodnine, naslovljenega na prvo toženko, in odškodninskega zahtevka, naslovljenega na drugo toženko. Navedeni stroški so bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP), saj je tožnica na tej podlagi prejela izplačan nesporni del odškodnine, poleg tega je tek zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisen od poziva upnika (drugi odstavek 299. člena OZ).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na novo glasi:

"Stroški tožeče stranke, ki sta jih solidarno dolžni povrniti toženi stranki, znašajo 1.481,82 EUR. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti znaša 8 dni. V primeru zamude sta toženi stranki dolžni tožeči stranki plačati še zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

V preostalem se pritožba tožnice zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

II.Toženi stranki sta solidarno dolžni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 119,46 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom toženkama naložilo, da tožnici povrneta stroške postopka v znesku 602,78 EUR (točka I izreka). Odločilo je, da sta toženki solidarno zavezani za plačilo sodne takse (točka II izreka).

2.Zoper I. točko izreka se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da ji neutemeljeno niso bili priznani stroški predpravdnega postopka, to so stroški zahtevka za akontacijo odškodnine, odškodninski zahtevek in dopolnitev zahtevka. Toženki sta na tej podlagi tožnici izplačali del odškodnine, zato ni mogoč očitek, da z odškodninskim zahtevkom ni bila uspešna. Tudi sicer gre za pravno priznan in potreben strošek postopka. Potrebne so bile tudi 6., 7., 8. in 9. pripravljalna vloga. V 6. pripravljalni vlogi je vložila odziv na izvedensko mnenje, v 7. je nasprotovala izvedbi dokaza, v 8. je postavila vprašanje drugemu izvedencu, v 9. je podala pripombe na izvedensko mnenje. Z izjemo 7. pripravljalne vloge je vse vložila na podlagi poziva sodišča. Zahteva spremembo odločitve tako, da se toženkama naloži, da ji povrneta stroške postopka na prvi stopnji v znesku 2.335,67 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.S sodbo sodišča prve stopnje Pd 22/2020 z dne 20. 6. 2024, v povezavi s sodbo sodišča druge stopnje Pdp 173/2025 z dne 18. 6. 2025, je bilo toženkama naloženo, da tožnici solidarno plačata odškodnino v višini 23.766,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2019 dalje, v presežku pa je bil zahtevek zavrnjen (I. točka izreka). Glede stroškov postopka je bilo odločeno, da mora tožnica toženkama povrniti 59 % stroškov postopka, toženki pa tožnici solidarno 41 % stroškov postopka ter da sta dolžni plačati 41 % sodne takse. Plačilo stroškov izvedencev medicinske stroke je bilo naloženo prvi toženki (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom odločilo o višini priglašenih stroškov na podlagi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženkama je naložilo, da po pobotu stroškov med tožnico in prvo toženko,

tožnici povrneta 602,78 EUR iz naslova stroškov postopka.

5.Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno ni priznalo stroškov poziva za plačilo akontacije odškodnine, naslovljenega na prvo toženko, in odškodninskega zahtevka, naslovljenega na drugo toženko. Navedeni stroški so bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP), saj je tožnica na tej podlagi prejela izplačan nesporni del odškodnine, poleg tega je tek zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisen od poziva upnika (drugi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Tožnici tako pripadajo stroški za zahtevek za plačilo akontacije odškodnine v višini 300 točk (1. točka tar. št. 42 v povezavi s tar. št. 16 Odvetniške tarife - OT) in 1.100 točk za odškodninski zahtevek (1. točka tar. št. 42 v povezavi s tar. št. 16 OT). Tožnica pa se neutemeljeno zavzema za to, da se ji prizna tako strošek za odškodninski zahtevek (1.100 točk), kot tudi za dopolnitev odškodninskega zahtevka (1.200 točk), saj gre za en zahtevek za plačilo odškodnine iz istega škodnega dogodka naslovljen na drugo toženko, katerega je tožnica zgolj dopolnila po pozivu druge toženke.

6.Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da ji sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo stroškov za 8. in 9. pripravljalno vlogo. Z 8. pripravljalno vlogo je na podlagi dodeljenega roka s strani sodišča prve stopnje postavila vprašanja za izvedenca medicinske stroke - travmatologa, z 9. pripravljalno vlogo pa je podala pripombe na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke - travmatologa, izrazila nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami in zahtevala njegovo zaslišanje. Gre za vlogi, ki sta bili potrebni za postopek, zato tožnici za vsako od navedenih pripravljalnih vlog pripada po 750 točk, skupaj 1.500 točk.

7.S 6. pripravljalno vlogo je tožnica zgolj sporočila, da soglaša z mnenjem izvedenca medicinske stroke - nevrologa, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da ni šlo za vlogo, ki bi bila potrebna za postopek. Sodišče prve stopnje je tožnico sicer pozvalo, da lahko poda pripombe na mnenje izvedenca nevrologa, vendar tožnica vsebinskih pripomb ni imela in se je z mnenjem strinjala, zato njen dopis, da se z mnenjem strinja, ne predstavlja obrazložene vloge, ki bi bila potrebna za postopek. Enako velja za 7. pripravljalno vlogo, v kateri je tožnica nasprotovala predlogu prve toženke za dopolnitev izvedenskega mnenja nevrologa, pri čemer je sodišče prve stopnje ni pozvalo, da se opredeli do predloga toženke. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo naložilo dopolnitev izvedenega mnenja ali ne (prvi odstavek 252. člena ZPP), zato odgovor tožnice na predlog toženke ni bil potreben.

8.Tožnici glede na navedeno poleg že priznanih 6.524,50 točk pripada še 2.900 točk za zgoraj navedeni vlogi in predpravdna zahtevka ter dodatno še 29 točk iz naslova materialnih stroškov. Skupaj tako tožnici pripada 9.453,5 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke (0,6 EUR) znese 5.672,10 EUR, povečano za 22 % DDV (1.247,86 EUR) pa 6.919,96 EUR. Tožnici glede na njen uspeh (41 %) pripada 2.837,18 EUR in stroški izvedencev (1.287,96 EUR), skupaj 4.125,14 EUR. Po medsebojnem pobotu stroškov tožnice s stroški prve toženke (2.643,32 EUR), morata toženki tožnici povrniti 1.481,82 EUR. Sodišče druge stopnje je zato v tem obsegu ugodilo pritožbi tožnice (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Ker je bilo o temelju glede stroškov postopka že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje s sklepom zgolj odmeriti pripadajoče stroške postopka na način, da to ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova.

10.Sodišče prve stopnje je namesto tega ponovno odločilo o stroških postopka na način, da je ustvarilo nov izvršilni naslov, zato je sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP po uradni dolžnosti odpravilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je stroške tožnice, katere morata toženki povrniti tožnici, zgolj odmerilo.

11.Ker je tožnica s pritožbo delno uspela (od zahtevanih 2.335,67 EUR stroškov postopka ji je bilo priznanih 1.481,82 EUR, kar pomeni, da je uspela s 63 % pritožbe), ji morata toženki povrniti 63 % stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v povezavi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in upoštevajoč Odvetniško tarifo priznalo 250 točk za pritožbo (tar. št. 16/4 OT), 5 točk za izdatke za stranko ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Upoštevajoč uspeh tožnice ji morata toženki solidarno povrniti 117,59 EUR stroškov pritožbenega postopka. Višje priglašeni stroški tožnici glede vrednost izpodbijanega dela odločitve in OT ne pripadajo.

-------------------------------

1Drugi toženki stroški postopka niso bili priznani.

2Prim. VSRS II Ips 52/2022.