Jedro

Če je bila sklenjena sodna poravnava, v kateri se je tožnica (upravičenka do BPP) odpovedala stroškom, je s tem preprečila nastop subrogacije v korist države. Zato je postala glavni zavezanec za vračilo stroškov iz naslova BPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 - odločba US) zavrnilo tožbo tožnice proti sklepu tožene stranke z dne 7.11.2006. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 34. člena in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila, da mora tožnica povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 367.561,00 SIT, v 24 mesečnih obrokih na tekoči račun Okrožnega sodišča v Krškem. Tožena stranka je navedla, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v postopku v zvezi z neupoštevanjem določil izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Sklenjena je bila poravnava. Tožnica je pridobila nepremičnine. Glede stroškov je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Zato terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala. To pa ne pomeni, da je upravičenka prosta svoje odgovornosti po 47. in 48. členu ZBPP. Ker ni zahtevala stroškov postopka, temveč se jim je odpovedala, je s tem preprečila prehod terjatve v korist države. Zato je postala zavezanka za izpolnitev obveznosti stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč v celoti.

V razlogih izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na ustaljeno upravno sodno prakso. Tožena stranka je odločila v skladu s takšno prakso. V konkretnem upravnem sporu so podane bistveno enake dejanske okoliščine kot v podobnih tovrstnih primerih.

Tožnica v pritožbi navaja, da odvetnica ni odigrala svoje vloge. Tožnice ni opozorila na stroške postopka. Bila je izigrana. Opisuje neurejene odnose s K. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 do ZUS-1), ki je bila od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožnice ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnava kot pritožba po novem ZUS. Zato je pritožbo v skladu z isto določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 86. člena ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija tudi ne navaja, v čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka in za katero kršitev naj bi šlo. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe tudi v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Glede na ustaljeno upravno sodno prakso je z uporabo 47. in 48. člena ZBPP tudi po presoji revizijskega sodišča bila pravilno ugotovljena odgovornost tožnice za povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Zaradi sklenjene poravnave, nasprotna stranka ni bila dolžna tožnici povrniti stroškov sodnega postopka in terjatev iz tega naslova ni nastala, zato tudi izpolnitev obveznosti ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi tega tožnica ni prosta svoje odgovornosti, določene v 47. in 48. členu ZBPP. Ker se je tožnica v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka, se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka. S tem je preprečila nastop subrogacije v korist države. Zato je bilo pravilno presojeno, da je postala glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov.

Tudi revizijski ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Pravilnost zastopanja dodeljene odvetnice ne more biti predmet pritožbene presoje v tej zadevi. Za odgovornost tožnice navedena okoliščina ni pomembna. Zato ni podlage za presojo, da je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.