Jedro

Kljub temu da je pri tožniku podana 90% telesna okvara, nima pravice do invalidnine, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. Z dopolnjeno dobo 6 let, 7 mesecev in 26 dni namreč ne pokriva ene tretjine delovnih let, kljub odštetemu času, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 8. 12. 2010 in št. ... z dne 9. 9. 2010 in se tožniku prizna pravica do invalidnine za 90 % telesno okvaro, nastalo dne 25. 5. 2010. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je siguren, da ob nogo ni prišel zaradi delovne dobe. Uveljavlja priznanje invalidnine, v nasprotnem primeru se bo pritožil v Strasbourg.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Pravica do invalidnine je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v drugi alineji točka C 4. člena določena kot dodatna pravica. Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec s telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev invalidske pokojnine, ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne (144. člen ZPIZ-1).

Na podlagi določbe 68. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta) šteta delovna leta kot polna leta. Na podlagi določbe drugega odstavka 70. člena ZPIZ-1 se v delovna leta zavarovancu ne šteje čas služenja vojaškega roka, opravljanje nadomestne civilne službe ali usposabljanje za rezervni sestav policije in čas v katerem je bil prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.

Oba pogoja in sicer najmanj telesna okvara v višini 50 % in zahtevana minimalna pokojninska doba iz 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZPIZ-1, morata biti izpolnjena kumulativno. V nasprotnem primeru pogoji za priznanje pravice do invalidnine po 144. členu ZPIZ-1 niso izpolnjeni.

Med strankama ni sporno, da je pri tožniku podana 90 % telesna okvara od 25. 5. 2010 zaradi posledic bolezni in sicer že ocenjena 60 % telesna okvara po poglavju VA točka 1a Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju Sporazum) trajno zmanjšanje funkcije pljuč kot posledica bolezni z okvaro raspiratorne funkcije hujše stopnje od 5. 4. 2006 zaradi bolezenske okvare pljuč ter nova 70 % telesna okvara po poglavju VII A točka 2 Sporazuma, izguba noge v stegnu s funkcijsko dobrim krnom od 25 5. 2010. Po pravilu o seštevanju telesnih okvar določenem v 11. poglavju Sporazuma gre torej za 90 % telesno okvaro od 25. 5. 2010 in nedvomno za izpolnjene pogoje, določene v 144. členu ZPIZ-1 glede višine telesne okvare.

Tožnik pa ne izpolnjuje pogojev potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice od invalidnine. Tožnik je v obdobju od 20. 11. 1964 do 20. 5. 1996 dopolnil 6 let, 7 mesecev in 26 dni pokojninske dobe. Tožnik rojen 29. 7. 1949 pa bi glede na njegova delovna leta 40 let, računano od dopolnjenega 20. leta starosti ter zmanjšanja za 7 let in 6 mesecev, za čas, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, to je na 33 delovnih let, moral dopolniti najmanj 11 let, ker toliko predstavlja eno tretjino delovnih let. Z dobo 6 let, 7 mesecev in 26 dni pa tožnik ne pokriva ene tretjine delovnih let, kljub upoštevanju določbe drugega odstavka 70. člena ZPIZ-1 in odštetega časa, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Neizpolnjen pogoj minimalne pokojninske dobe, pa je razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine na podlagi 144. člena ZPIZ-1, zavrnilo, do drugačnega zaključka pa ni prišlo niti pritožbeno sodišče. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.