Jedro

Toženka ni dolžna v vsakem primeru dvomiti, ali prosilec dejansko živi v stanovanjski nepremičnini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ima pa podlago in obveznost, da to ugotavlja, če konkretne okoliščine kažejo na drugačno dejansko stanje od prijavljenega.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 432/2016 z dne 31. 1. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahtevek A.A za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno (v nadaljevanju izpodbijano) odločbo je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju toženka) pod I. točko izreka ugodilo prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je 29. 7. 2016 vložil A.A. (v nadaljevanju prosilec), in slednjemu dodelilo redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, vodenem pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 142/2016 (v nadaljevanju pravdni postopek oziroma zadeva P 142/2016) zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju in vrnitve nepremičnine v zapuščinsko maso in zaradi ugotovitve obsega zapuščine, in sicer od 29. 7. 2016 do prejema odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi, pri čemer odobrena BPP ne zajema oprostitve plačila sodnih taks. Pod II. točko izreka je bila za izvajanje BPP, skladno s prosilčevim predlogom, določena odvetnica B.B.; v III. točki izreka so povzete obveznosti izvajalca BPP glede vrnitve napotnice po opravi storitev.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka, ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), na podlagi predloženih listin in po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov ugotavlja, da je prosilec slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem od 20. 4. 2016 dalje na naslovu C., kjer živi sam, ter da je upokojen in da prejema mesečno pokojnino v višini 420,19 EUR. Toliko znaša njegov povprečni mesečni dohodek. Prosilec je lastnik nepremičnin: parc. št. 1485 k.o. ..., do 1/2, ocenjena vrednost deleža (glede na posplošeno tržno vrednost nepremičnin, razvidno iz javno objavljenih podatkov Geodetske uprave RS, v nadaljevanju GURS) znaša 4.198,23 EUR; del stavbe 793-1 na parc. št. 1485 k.o. ..., do 1/2, ocenjena vrednost deleža 38.014,62 EUR (stanovanje, kjer prosilec prebiva), ter del stavbe 794-1 na parc. št. 1485 k.o. ... do 1/2, ocenjena vrednost deleža 182,40 EUR (nepremičnina se upošteva kot premoženje). Poleg tega je lastnik osebnega vozila Citroen Berlingo Furgon 1.1., letnik 2000. Glede na navedeno toženka zaključi, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, saj mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 577,62 EUR, njegovo premoženje pa ne presega vrednosti 13.862,88 EUR, oziroma vrednost osebnega vozila ne presega 8.086,68 EUR. Po oceni toženke je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, ker zadeva, za katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ni očitno nerazumna ter je pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj. V tej zvezi toženka, ki je vpogledala v spis P 142/2016, ugotavlja, da je prosilec, ki je bil s sklepom zapuščinskega sodišča napoten na pravdo, po izteku s sklepom določenega roka (kar ni bistveno) v marcu 2016 vložil tožbo zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med prosilčevo pokojno materjo in bratom, ker se pogodba ni izvajala, oziroma podrejeno, tožbo zaradi ničnosti pogodbe, ker je fiktivna in prikriva darilno pogodbo. Tožba je nadalje vložena za ugotovitev, da je mati za časa življenja bratu podarila barko Elan in avtomobil Ford Scorpio v skupni vrednosti 37.500,00 EUR, ki ju je treba upoštevati pri vrednosti zapuščine in nujnega dežela prosilca. V tožbi je navedeno tudi, da se je kot sporno izkazalo dejstvo, da v zapuščino spadajo premičnine, ki so se ob zapustničini smrti nahajale v njenem stanovanju, v skupni vrednosti 20.000 EUR. Brat je v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe. Po navedenem toženka zaključi, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP.

3. Tožnica v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP vlaga tožbo v upravnem sporu, s katero odločbo toženke izpodbija iz razlogov po prvem, drugem in tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

4. V tožbi ugovarja, da je toženka nepravilno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila določbe zakona ter zato zmotno zaključila, da prosilec izpolnjuje finančno-materialni pogoj za dodelitev BPP. Njegovega solastniškega deleža na delu stavbe 793-1 na parc. št. 1485 k.o. ... ni upoštevala kot premoženje, čeprav prosilec po mnenju tožnice tam dejansko ne prebiva. V tej zvezi tožnica izpostavlja, da po podatkih GURS nepremičnine: del stavbe 793-1 in del stavbe 794-1, obe stoječi na parc. št. 1485 k.o. ..., predstavljajo vrstno hišo na naslovu C. pri čemer je za del 793-1 kot dejanska raba navedeno "stanovanje, neprimerno za bivanje, v stavbi z enim stanovanjem", dejanska raba dela 794-1 pa je "drug kmetijski del stavbe". Toženka je sicer pravilno ugotovila, da ima prosilec od 20. 4. 2016 prijavljeno stalno prebivališče na navedenem naslovu, ni pa ugotavljala, ali v tej nepremičnini dejansko prebiva. Od tega pa je glede na 18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) odvisno, ali gre za premoženje, ki se ne upošteva, in ali je posledično prosilec upravičen do BPP. Ta je v prošnji navedel naslov stalnega prebivališča C., medtem ko je v priloženi tožbi P 142/2016 kot njegov naslov navedena D. Toženka bi zato in glede na nekatere druge BPP zadeve istega prosilca (v odločbah Bpp 509/2015 in Bpp 168/2015, obeh z dne 15. 12. 2015, je bilo ugotovljeno, da ni dokazano, da bi prosilec prebival v stavbi na C.) morala ugotoviti, ali prosilec dejansko prebiva na naslovu, navedenem v obravnavani prošnji. V tožbi v zadevi P 142/2016 je večkrat navedeno, da je prosilčeva partnerka E.E., ki naj jo sodišče kot pričo vabi na naslov D. Tožnica zato sklepa, da prosilec kot partner E.E. dejansko z njo živi v D., kar je glede na zatrjevani obstoj partnerske skupnosti tudi logično. Dodatno na to nakazuje dejstvo, da je bil prosilec prej solastnik stanovanja na navedenem naslovu v Kopru (ID znak ...) in da je tudi po sklenitvi prodajne pogodbe dne 21. 2. 2012 s kupcem ... tam imel prijavljeno stalno prebivališče, od 2. 10. 2013 do 20. 4. 2016, ko se je prijavil na C., po mnenju tožnice prav zaradi potreb dodelitve BPP. Tudi če je že štela, da tam živi, pa toženka ni uporabila kriterija primernega stanovanja in je tudi zato odločitev neobrazložena.

5. Kot nadalje navaja tožnica, bi toženka dejansko stanje morala ugotoviti tudi glede premoženja, ki ga je prosilec pridobil v letu 2011 s prodajo enosobnega stanovanja na naslovu F. (ID znak ...) za kupnino 93.840,00 EUR, ter v letu 2012 s prodajo solastniškega deleža do 1/4 predhodno omenjenega stanovanja na D. za kupnino najmanj 22.500,00 EUR. Navedena zneska kupnin predstavljata premoženje, ki presega z zakonom določene vrednosti in ne omogoča zaključka, da je prosilčevo socialno stanje zaradi stroškov sodnega postopka oziroma pravne pomoči ogroženo. Če se kupnina za stanovanje na F. za obdobje od prejema v aprilu 2011 do vložitve obravnavane prošnje za BPP razdeli na mesečne zneske (63), gre za prihodek 1.489,52 EUR na mesec; če se tako razdeli znesek kupnine 22.500,00 EUR za delež stanovanja D. (od februarja 2012 do vložitve prošnje je 53 mesecev), pa je to prihodek 424,53 EUR na mesec. Skupaj torej 1.914,05 EUR na mesec, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in tudi povprečno mesečno plačo v RS ter bi prosilcu moralo zadoščati za povprečne življenjske stroške. Nenazadnje ni izkazano, da bi s kupnino pridobil kakšno novo premoženje, kar nakazuje, da z njo še razpolaga. V zvezi z vsem navedenim se tožnica sklicuje na izpis podatkov iz Centralnega registra prebivalstva za prosilca, prošnjo za BPP, tožbo P 142/2016, spisa zadev toženke Bpp 168/2015 in Bpp 509/2015, izpise podatkov GURS glede nepremičnin prosilca, davčno potrjeno prodajno pogodbo z dne 21. 2. 2012 za nepremičnino na D., notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo iz aprila 2011 s prilogami za nepremičnino na F., ter zemljiškoknjižne izpiske (oziroma vpogled v zemljiško knjigo) za navedeni nepremičnini in za nepremičnine na C. 6. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba je bila v skladu z določbami 19. člena ZUS-1 vročena prosilcu, ki tožbi in navedbam v njej nasprotuje. V odgovoru na tožbo, podanem po pooblaščenki, odvetnici B.B. (torej isti odvetnici, ki je bila z izpodbijano odločbo določena za izvajanje BPP od 29. 7. 2016 dalje v pravdnem postopku P 142/2016, v katerem je sicer, kot je razvidno iz tožbe v spisih zadeve, tožnika že pred tem zastopala kot pooblaščenka) je navedeno, da prosilec v nepremičnini na C. dejansko prebiva že dalj časa, od 20. 4. 2016 pa ima tam tudi prijavljeno stalno prebivališče. Tožba v zadevi P 142/2016 je bila vložena pred tem in pred vložitvijo obravnavane prošnje, zato v njej navedeni naslov ne dokazuje tega, kar zatrjuje tožnica. Prav tako ne drži, da je E.E. prosilčeva partnerica. Če je to navedeno v tožbi, gre za lapsus prosilčeve pooblaščenke. Prosilec in E.E. sta le prijatelja. Zato ni pomembno, kje imenovana prebiva oziroma to ne more vplivati na ugotavljanje dejanskega bivanja prosilca. Ta nadalje pojasnjuje, da je nepremičnina na C. res v izredno slabem stanju, vendar je bivanje v določenih prostorih mogoče. Ker nima druge možnosti, si je prosilec tam uredil skromni bivalni prostor z uporabno površino 42,4 m2. Zato prereka, da bi stalno prebivališče na C. prijavil zgolj zaradi potreb dodelitve BPP. Da tam dejansko biva, kaže izjava ... z overjenim podpisom, izjava sosede..., potrdilo iz gospodinjske evidence, izsek iz detektivskega poročila detektiva ... z dne 31. 3. 2015, račun ... d.o.o. z dne 15. 3. 2017 za potrošeno električno energijo in račun ..., d.o.o., z dne 28. 2. 2017, iz katerega je razvidna količina odloženih odpadkov.

8. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe glede premoženja oziroma prihodkov, ki naj bi jih prosilec pridobil s prodajo stanovanja na F. ter solastniškega deleža do 1/4 stanovanja D. Zneskov kupnine dejansko ni nikoli prejel. Prodajna pogodba za D. je bila sicer odplačna, vendar je bilo dogovorjeno, da kupec namesto izročitve kupnine poplača prosilčeve dolgove do višine kupnine; odsvojeni solastniški delež je bil namreč obremenjen s številnimi hipotekami, vknjiženimi na podlagi sklepov o izvršbah v izvršilnih postopkih. To je razvidno iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska za zadevno nepremičnino ter sklepa o ustavitvi izvršbe na nepremičnine Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. In 53/2007 (pristop In 32/08, In 33/08) z dne 17. 4. 2013. Prav tako prosilec ni prejel kupnine 93.840,00 EUR v zvezi s prodajo stanovanja na F. Dejanski lastnik te nepremičnine je bil G.G., kar izhaja iz priložene kupoprodajne pogodbe z dne 19. 11. 2008, ki je po vsebini pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja med prosilcem kot zemljiškoknjižnim lastnikom in dejanskim lastnikom G.G. Kupnina 71.000 EUR je bila v tej pogodbi sicer navedena, vendar zgolj zaradi odmere davkov. Kupoprodajna pogodba z dne 20. 4. 2011 med prosilcem ter H.H. in H.I. ni bila realizirana prav zato, ker je prosilec razpolagal z nepremičnino, ki ni bila njegova. Ko je bilo to ugotovljeno, kupca kupnine nista izročila prosilcu, ta pa ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila. Ne glede na to sta se kupca v letu 2014 vknjižila na podlagi postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, kot je razvidno iz listin, na katere se sklicuje tožnica. Njen izračun prosilčevega mesečnega prihodka je torej zmoten, saj kupnina prosilcu ni bila izročena, pa tudi sicer kupnina ne more predstavljati dohodka prosilca, kvečjemu bi lahko šlo za premoženje, če bi z njim dejansko razpolagal, vendar ne. Prosilec predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožnici pa naloži, da mu povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Tožnica v nadaljnji vlogi vztraja pri tožbi ter predlogu, da se odločba odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Vsebina odgovora na tožbo potrjuje, da prosilec v različnih postopkih podaja različne navedbe o istih dejstvih glede na korist, ki si jo prizadeva doseči v posameznem postopku, pri čemer prihaja v nasprotje sam s sabo. Na to kaže poskus pojasnila, da so bile navedbe o obstoju partnerskega razmerja z E.E. v tožbi P 142/2016 zapisane po pomoti oziroma lapsusu pooblaščenke. Vsak odvetnik praviloma pri svoji stranki dobro preveri podatke, preden jih zapiše v vlogi, pri čemer se tožnica sprašuje, ali je pooblaščenka to pomoto sporočila tudi v zadevi P 142/2016, s čimer se posledično spremeni večji del navedb v tožbi, na katerih gradi svojo trditveno bazo. Izjavo ... tožnica ocenjuje kot subjektivno, saj sta s prosilcem v poznanstvu najmanj od leta 2012, dvomi tudi v izjavo ... glede na to, da podpis na njej očitno ni zapisan z roko 85 let stare osebe. Detektivsko poročilo je toženka presojala že v zadevi Bpp 509/2015 in sodišče je odločitev potrdilo. Računa za elektriko in komunalne storitve, ki se tudi sicer nanašata na obdobje po izdaji izpodbijane odločbe, ne potrjujeta, da na C. živi ravno prosilec, ta je lahko le naročnik in plačnik storitev. Po mnenju tožnice bi bilo smiselno, da se prosilčevo dejansko stalno prebivališče ugotavlja v postopku pri pristojni upravni enoti.

K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. V tem upravnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je toženka ugodila dne 29. 7. 2016 vloženi prošnji A.A. in mu dodelila redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku P 142/2016, kot je povzeto v 1. in 2. točki te obrazložitve. V zadevi je sporno, ali je toženka imela zadostno podlago za zaključek, da prosilec izpolnjuje t.i. finančni pogoj za dodelitev BPP, ali je torej njegov materialni položaj tak, da je upravičen do BPP.

12. BPP se dodeli samo, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (redna BPP). V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku istega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (to je Zakon o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka je opredeljen v 8. členu tega zakona ter je od 1. 1. 2016 dalje znašal 288,81 EUR (njegov dvakratnik 577,62 EUR), od 1. 8. 2016 pa 292,56 EUR (dvakratnik torej 585,12 EUR).

13. S citiranimi določbami ZBPP določa t.i. dohodkovni cenzus za dodelitev BPP. Sicer pa za ugotavljanje upravičenosti do BPP napotuje na določbe drugih zakonov. Glede tega, katere osebe se upoštevajo pri tem, ZBPP v prvem odstavku 14. člena določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - to je že omenjeni ZUPJS. Po določbi 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, med drugimi, upošteva tudi oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po prepisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V drugem odstavku 14. člena ZBPP je določeno, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (torej ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Pri tem pa je treba upoštevati, da so bile nato posamezne s tega vidika relevantne določbe v ZSVarPre črtane in so (bile) prenešene v ZUPJS.

14. Sodišče ugotavlja, da tožnica utemeljeno ugovarja, da toženka ni pravilno uporabila oziroma da ni uporabila vseh za odločitev relevantnih zakonskih določb ter je zato dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, v tem smislu pa so posledično pomanjkljivi tudi razlogi odločitve, ki je zato ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

15. Za takšno sodno presojo je predvsem pomembno, da je prosilec v obravnavani prošnji za dodelitev BPP jasno označil, da nima družinskih članov. Iz njegove tožbe v postopku P 142/2016, ki se nahaja v spisih BPP zadeve, pa je, kot utemeljeno izpostavi tožnica, na več mestih (npr. str. 4 in 5 tožbe) navedeno, da je E.E. prosilčeva partnerica, in predlagano, da naj jo pravdno sodišče zasliši in vabi na naslov D. Pri čemer ni odveč dodati, da se tudi v odgovoru toženca na tožbo v postopku P 142/2016, ki se prav tako nahaja v spisih toženke, E.E. omenja kot prosilčeva (oziroma tam tožnikova) partnerica. Ob takem stanju bi morala toženka pred izdajo izpodbijane odločbe razčistiti, ali so v prošnji navedeni podatki v celoti pravilni oziroma resnični. Prosilca bi morala pozvati, da se izjavi o svoji navedbi glede družinskih članov v prošnji za BPP ter na drugi strani navedbah o E.E. kot njegovi zunajzakonski partnerici, podanih v postopku P 142/2016, za katerega je s prošnjo uveljavljal dodelitev BPP, ter nato izvesti za ugotavljanje s tega vidika pomembnih dejstev potrebne dokaze, npr. pregledati nadaljnje listine zadeve P 142/2016, v postopek pritegniti in zaslišati prosilčevo odvetnico v navedeni zadevi ter predvsem zaslišati prosilca in E.E. Vprašanje, ali je ta prosilčeva zunajzakonska partnerica ali ne, je namreč pomembno, saj je treba po zakonu, kot že rečeno, pri ugotavljanju materialnega položaja poleg dohodkov in premoženja prosilca upoštevati tudi dohodke in premoženje morebitne zunajzakonske partnerice. Na tem mestu ni odveč dodati, da je prosilec dolžan strokovni službi za BPP dati vse podatke, ki niso razvidni iz uradnih evidenc, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine, ter da se v primeru podanih neresničnih podatkov prosilcu lahko izreče prepoved dodelitve BPP (primerjaj določbe 20. člena ZBPP).

16. V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na upoštevanje prosilčevih nepremičnin v k.o. ..., oziroma konkretno na neupoštevanje solastniškega deleža prosilca do 1/2 na delu stavbe 793-1 na parc. št. 1485 k.o. ..., je glede na predhodno opisano zakonsko ureditev relevantna določba 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, po kateri se v premoženje ne štejejo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Glede na zakon torej ne zadošča le prijava stalnega prebivališča, ampak mora prosilec v stanovanju oziroma stanovanjski hiši, če naj se ta ne upošteva kot premoženje, tudi dejansko prebivati. Toženka sicer ni dolžna v vsakem primeru dvomiti, ali prosilec dejansko živi v stanovanjski nepremičnini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ima pa podlago in obveznost, da to ugotavlja, če konkretne okoliščine kažejo na drugačno dejansko stanje od prijavljenega. Okoliščine, ki jih s tega vidika izpostavlja tožnica, so zato lahko pomembne za odločitev o dodelitvi BPP ter jih bo zato toženka v ponovnem postopku morala konkretno presoditi. Pri čemer pa sodišče dodaja, da prosilcu ni mogoče nalagati pretiranega trditvenega in dokaznega bremena ter da zaključek, da v določenem stanovanju oziroma stanovanjski hiši ne živi, ne more temeljiti na hipotetičnem sklepanju, ampak le na ugotovljenih dejstvih in okoliščinah ter njihovi celostni presoji s strani toženke. Glede na navedbo tožnice, da bi bilo smiselno izpeljati postopek ugotavljanja stalnega prebivališča prosilca po določbah Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1, glej 18. člen in sledeče), je treba dodati, da omenjeni postopek uvede pristojna upravna enota po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni pogoji za to, med drugim, če dvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, ali če uvedbo postopka predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva. Drugi subjekti oziroma organi uvedbe tega postopka ne morejo zahtevati, ampak se lahko na pristojno upravno enoto obrnejo le v smislu neobvezne pobude.

17. Tožnica pa utemeljeno ugovarja tudi, da toženka, če je štela, da prosilec dejansko živi v nepremičnini na naslovu C., ni ugotavljala dejstev oziroma ni obrazložila uporabe tistega dela določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, ki določa neupoštevanje stanovanjske nepremičnine (le) do vrednosti primernega stanovanja. To pa pomeni nadaljnji razlog za odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.

18. V ponovnem postopku se bo morala toženka izreči tudi glede navedb tožnice in prosilca, ki se nanašajo na upoštevanje kupnine, ki naj bi jo prosilec pridobil s prodajo stanovanja na F. ter s prodajo solastniškega deleža stanovanja na D. Pri tem sodišče pojasnjuje, da se dohodek ali premoženje kot tako upošteva, če to določa zakon, torej če gre za dohodek ali premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov, po določbah ZBPP oziroma zakonov, na katere ta napotuje (ZSVarPre oziroma ZUPJS). Povedano drugače, upoštevanje določenega zneska kot dohodka ali premoženja prosilca mora temeljiti na popolno ugotovljenih in celostno presojenih dejstvih in okoliščinah ter imeti pravno podlago v zakonski ureditvi, ki je relevantna za odločanje o dodelitvi BPP.

19. Zaradi pravilnega vodenja ponovnega postopka sodišče opozarja, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, da predloži oziroma predlaga dokaze za svoje navedbe, da se seznani z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka in se tudi o tem pred izdajo odločbe izreče (9. in 146. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), ker gre sicer za bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Takšno postopanje tudi prispeva, da se pretresejo vsi za odločitev relevantni argumenti ter popolno ugotovi dejansko stanje in pravilno uporabi materialno pravo, odločba pa ustrezno obrazloži. Kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, morajo biti vsa za odločitev relevantna vprašanja obravnavana že v postopku pri toženki ter argumentirana v obrazložitvi izdane odločbe (glej prvi odstavek 214. člena ZUP). Še toliko bolj to velja, ko gre, kot v obravnavanem primeru, za zgolj enostopenjski upravni postopek, v katerem ni možnosti, da bi razloge odločbe pred njenim sodnim preizkusom dopolnil oziroma popravil drugostopenjski organ. Če zaradi pomanjkljivih razlogov odločbe ni mogoče preizkusiti, je to bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki pomeni razlog za odpravo odločbe.

20. Kot izhaja iz povedanega, je sodišče na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek toženki, da ob upoštevanju stališč iz te sodbe dopolni postopek in ponovno odloči v zadevi.

K II. točki izreka:

21. Tožnica in toženka povrnitve stroškov postopka nista zahtevali. Odločitev o zavrnitvi zahtevka A.A. za povrnitev stroškov postopka temelji na določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jih je treba uporabiti na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 (glej sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Ker je sodišče tožbi ugodilo, kar pomeni, da prosilec, ki je zagovarjal odločitev toženke, v postopku ni uspel, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP ni upravičen do povrnitve stroškov tega postopka.