7. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. oktobra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 784/2005 z dne 29. 6. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 684/2005 z dne 4. 5. 2005 in z odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 340/2005 z dne 3. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba zoper odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Predsednik). Z navedeno odločbo je Predsednik zavrnil pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je po podatkih v spisih ugotovil, da je zadeva očitno nerazumna, saj sta pričakovanje in zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem in torej pritožnik ne izpolnjuje enega izmed pogojev, ki jih za odobritev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – ZBPP) v 24. členu.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter kršitve 2., 14., 15., 21., 22., 23. in 24. člena Ustave. Navaja, da je Vrhovno sodišče arbitrarno oziroma iz solidarnosti do Predsednika potrdilo sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila nezakonito zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Predsednika. S to odločbo naj bi Predsednik kot nepristojni sodnik ugotovil, da nima pravice do obnove postopka pred Višjim sodiščem v Ljubljani zoper sklep II Cp 1197/2004. S tem naj bi mu Predsednik in drugi v tej zadevi sodeči sodniki kršili pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 23. člena Ustave in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Tako pritožnik s povsem pavšalnim očitkom, da je odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarna, ni izkazal kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Enako velja za nekonkretiziran očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo Vrhovno sodišče storilo s pristranskim odločanjem zaradi solidarnosti s Predsednikom, ki je pritožnik prav tako ni z ničemer izkazal.

4.Pritožnik zatrjuje tudi, da so mu Predsednik kot nepristojni sodnik in drugi v tej zadevi sodeči sodniki z izpodbijanimi odločitvami kršili pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 23. člena Ustave. Prvi odstavek 23. člena Ustave posamezniku zagotavlja pravico do sodnega varstva in do meritorne odločitve v sodnem postopku. Pritožniku ta pravica očitno ni mogla biti kršena, saj je v obravnavanem primeru vložil tožbo, sodišče prve stopnje pa je o zahtevku meritorno odločilo. Ne zagotavlja pa ta določba pravice do vsebinsko pravilne odločitve. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika, da je Predsednik kot nepristojni sodnik odločil o pravici pritožnika do obnove postopka, ki bi bil lahko relevanten z vidika drugega odstavka 23. člena Ustave. Predsednik namreč ni odločal o predlogu za obnovo postopka, ampak o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Pritožnik lahko ne glede na izpodbijano odločitev vloži predlog za obnovo postopka in šele takrat bo pristojno sodišče o njem odločalo. Glede na navedeno je očitek o kršitvi drugega odstavka 23. člena Ustave neutemeljen. Tudi v zvezi z odločitvama Predsednika in Upravnega sodišča zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, vendar je z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

5.Pritožnik zatrjuje še kršitve 8., 13. in 14. člena EKČP ter kršitve 15., 21. in 24. člena Ustave, vendar teh kršitev ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev načel pravne države (2. člen), na katera pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

6.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan