18. 6. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Damjana Gobca, Slovenske Konjice, ki ga zastopa Odvetniška družba Đuragić - Sotlar, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 18. junija 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Celju št. Cpg 186/2019 z dne 29. 1. 2020 v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. I Pg 189/2016 z dne 22. 10. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13, 17/15 in 104/20) in Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16) se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija v 1. točki izreka navedene sodne odločbe, na podlagi katerih je tožeči stranki dolžan plačati 76.539,41 EUR in stroške postopka. Sodiščema očita kršitve 2., 14., 22. in 23. člena Ustave. Hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Sodnega reda (v nadaljevanju SR), ki naj bi vsebovala protiustavno pravno praznino, ker ne urejata možnosti stranke, da preveri okoliščine dodeljevanja konkretne zadeve razpravljajočemu sodniku. Zato naj bi bila v neskladju s 23. členom Ustave.

2.Ker bi pritožnik zoper sodbo Višjega sodišča lahko vložil predlog za dopustitev revizije, pravna sredstva niso izčrpana. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Kadar izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ustavno sodišče je že odločilo, da navedeno stališče velja tudi v primeru protiustavnih pravnih praznin (tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-5/18, Up-38/18 z dne 26. 9. 2019). Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti ZS in SR utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti ZS in SR. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka). Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je pobudnik pooblaščenca pooblastil tudi za vložitev pobude.

5.V postopku z ustavno pritožbo nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik