Jedro

Ker je za presojo pravilnosti in zakonitosti v obravnavani zadevi izrečenega urbanističnega ukrepa odločilno, ali je imel tožnik za ta poseg ustrezno upravno dovoljenje, tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na morebitno stanje pred posegom, na odločitev v stvari ne vplivajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.1.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo urbanistične inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 25.10.2000, s katero je bilo tožniku kot investitorju naloženo, da mora v 15 dneh po prejemu odločbe odstraniti zidan prizidek, ki se uporablja delno kot kuhinja, delno kot skladišče, tlorisnih dimenzij 5,0 x 2,10 m, pritlični, krit z enokapnico; zidan vhod s severne strani v zgoraj navedeni prizidek, tlorisnih dimenzij 2,4 x 1,24 m; skladišče ob gostinskem objektu, zaprto z dveh bočnih strani z železno konstrukcijo, ki je pritrjena na obstoječ objekt, tlorisnih dimenzij 3,7 x (1,0 do 2,55 m); talno betonsko ploščo pod vsemi zgoraj navedenimi objekti v maksimalni tlorisni velikosti 6,05 x 5,35 m, s prisekano stranico na severnem delu v dolžini 4,5 m, debeline do 25 cm, vse navedeno pri gostinskem objektu A. na naslovu T.p., L., na zemljišču s parc. št. 46/4 in 1/10 k.o. T.p. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Za navedene objekte veljajo prepovedi priključitve na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjskonajemnih ali drugih dejavnosti v njem, prometa z objektom ali z zemljiščem, na katerem stoji, ter sklenitve kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Tožeči stranki je bilo nadalje naloženo, da če ne bo opravila naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njene stroške; stroške postopka, nastale z morebitno izvršbo bo plačala tožeča stranka; pritožba zoper odločbo pa ne zadrži izvršitve.

Sodišče prve stopnje se na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUS sklicuje na razloge iz izpodbijane odločbe tožene stranke. Navaja, da izrečeni inšpekcijski ukrep temelji na 1. odstavku 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97 v nadaljevanju: ZUN). Iz upravnega spisa izhaja, tega pa tožnik tudi ne zanika, da je tožnik investitor obravnavanega pritličnega prizidka in da za ta poseg v prostor ni pridobil ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja. Namembnost nedovoljeno zgrajenega objekta in velikost uporabne površine znotraj prizidka ne vplivata na odločitev inšpekcijskega organa, saj je odločba upravnega organa v delu, na katerega se nanašajo ugovori namembnosti in velikosti uporabne površine, dovolj jasna in določena. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da je stari prizidek tlorisa 5 x 2 m obstajal že prej in ravno tako star beton, sam pa je obnovil le tisto, kar je kupil, saj je bil star prizidek skupaj z betonsko ploščo brez dvoma zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja, poleg tega pa je tudi za prenovo oziroma obnovo potrebno pravnomočno upravno dovoljenje, ki pa ga nima. Tožnik trditve o obstoju starega prizidka na istem mestu ne podkrepi z nobenim dokazom.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na kupoprodajno pogodbo z dne 31.5.1972, iz katere je pod točko 6. razvidno, da je že takrat na dvorišču obstajalo stranišče ter da po tej pogodbi tožniku pripada uporaba tega stranišča. V izpodbijani sodbi je navedeno, da je stari prizidek skupaj z betonsko ploščo brez dvoma zgrajen brez ustreznega dovoljenja. Tožnik pa ne ve, ali je stranišče imelo ustrezno upravno dovoljenje, ve pa, da je tako kot gostilna staro približno 120 let. Ker je tožnik kupil gostilno skupaj s straniščem, bo z njegovo odstranitvijo poseženo v tožnikovo lastninsko pravico. Tožnik si že 6 let prizadeva na upravni enoti pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del za stranišče, vendar doslej neuspešno. Ravnanje urbanistične inšpektorice do tožnika je prestrogo, saj je v L. veliko "črne gradnje", vsi T. bloki so zgrajeni "na črno". Res je, da je stranišče obnovil brez priglašenih del, za kar pa je odgovorna upravna enota V.R., ki krši tožnikove človekove pravice.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja za odločitvijo sodišča prve stopnje. Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Na podlagi določila 1. odstavka 50. člena ZUN mora investitor za graditev objektov in naprav pridobiti lokacijsko dovoljenje. V 51. členu ZUN so določene izjeme, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno, in ki se med drugim nanašajo na tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se znatneje ne spremeni zunanjost objekta, in adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov. Po določilu 4. odstavka 51. člena ZUN pa mora investitor tudi za ta dela pred pričetkom del pridobiti odločbo o priglasitvi del. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je urbanistična inšpektorica na podlagi ogleda dne 17.10.2000 in zaslišanja tožnika dne 18.10.2000 ugotovila, da je tožnik kot investitor brez ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja izvedel v izreku inšpekcijske odločbe z dne 25.10.2000, navedeni poseg v prostor. Tožnikove pritožbene navedbe o domnevni starosti obnovljenega stranišča ne vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi, saj tožnik sam pove, da je stranišče obnovil. Tožnik v tožbi navaja tudi, kakšne naj bi bile dimenzije starega, torej pred obravnavanim posegom obstoječega prizidka, ne s tožbo ne pritožbo pa ne ugovarja obsegu posega v prostor, kot ga je z napadeno odločbo ugotovila urbanistična inšpektorica. Prav tako ne ugovarja dejstvu, da za izvedeni poseg nima nobenega upravnega dovoljenja. Ker je za presojo pravilnosti in zakonitosti v obravnavani zadevi izrečenega urbanističnega ukrepa odločilno, ali je imel tožnik za ta poseg v času inšpekcijskega ogleda ustrezno upravno dovoljenje, tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na morebitno stanje pred posegom, na odločitev v stvari ne vplivajo. V obravnavani zadevi napadeni urbanistični ukrep se nanaša na točno določen poseg v prostor, ki je naveden v izreku odločbe z dne 25.10.2000. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN, da se sporni poseg odstrani ter vzpostavi prejšnje stanje. Z odstranitvijo nezakonitega posega v prostor se ne posega v tožnikova lastninskopravna upravičenja. Zato tožnikovo pavšalno sklicevanje na druge primere, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.