Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o zakonitosti sklepa Komisije za pritožbe z dne 2. 12. 2015 in določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 3. 2015 pravilno uporabilo materialno pravo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o zakonitosti sklepa Komisije za pritožbe z dne 2. 12. 2015 in določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 3. 2015 pravilno uporabilo materialno pravo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za izplačilo razlike v plači, do katere naj bi prišlo zaradi napačne določitve plačnih razredov ob premestitvah. Ugotovilo je, da je bila plača tožnika pravilno določena glede na delovna mesta, na katera je bil premeščen in glede na števila napredovanj, ki jih je morala ob premestitvah upoštevati.
2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je poseglo v sklep Komisije za pritožbe toženke in tožniku priznalo razliko v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 3. 2015 v višini enega plačnega razreda. Pojasnilo je, da je bil akt o sistemizaciji toženke v nasprotju s Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU, Ur. l. RS št. 60/2008 in naslednji), ki je v četrtem odstavku 14. člena za delovno mesto kriminalistični inšpektor III določal 30. plačni razred (in ne 29., kot je navedlo sodišče prve stopnje), z napredovanji pa 35. plačni razred (in ne 34.).
3. Toženka v pravočasnem predlogu predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, saj je sodišče druge stopnje pri odločitvi uporabilo določbo KPDU, ki je bila spremenjena z aneksom št. 2 z veljavnostjo od 23. 7. 2016; pred tem veljavna KPDU je za delovno mesto kriminalistični inšpektor III določala 29. plačni razred (z napredovanji 34.).
4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.