Jedro

V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v izpodbijanem sklepu odločila, da se zoper dolžnika - tožečo stranko opravi davčna izvršba dolžnega zneska sodne takse v znesku 33,00 EUR in stroškov izvršbe v višini 25,00 EUR. Obveznosti tožeče stranke temeljijo na plačilnem nalogu št. P 103/2013 z dne 3. 9. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Sežani in je postal izvršljiv dne 23. 9. 2015 (točka 1. izreka). Zoper tožečo stranko se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih prejemkov, ki jih prejema pri izplačevalcu ZPIZ, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana. Odločila je, da se zarubi največ do višine 2/3 denarnih prejemkov tožeče stranke tako, da tožeči stranki ostane najmanj znesek v višini 67 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo pri čemer so izvzeti denarni prejemki, ki so po določbi 159. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izvzeti iz izvršbe (točka 2. izreka). Izplačevalcu je naložila, da na dan prejema sklepa zarubi denarne prejemke tožeče stranke do višine dolgovane denarne obveznosti in jih prenese na tam naveden prehodni račun (točka 3. izreka) izplačevalcu je prepovedala izplačati zarubljeni del prejemkov tožeči stranki (točka 4. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je Okrajno sodišče v Sežani v skladu s 146. členom ZDavP-2 naslovnemu organu, kot pristojnemu davčnemu organu poslalo, predlog za izterjavo denarne terjatve izkazane v izreku navedenem izvršilnem naslovu.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ povzema določbo 146. člena ZDavP-2, na podlagi katere je predlagatelj izvršbe Okrajno sodišče v Sežani podalo naslovnemu organu, kot pristojnemu davčnemu organu predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z izvršilnim naslovom opremljenim s potrdilom o izvršljivosti. Na podlagi pooblastila za postopek iz 156. člena ZDavP-2 se izvršba opravi na podlagi 143. člena ZDavP-2. Upravni organ v obrazložitvi navaja še 162., 159. in 160. člen ZDavP-2, ki določajo, katera sredstva so izvzeta iz davčne izvršbe.

3. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo DT-498-2-21/2016-2 z dne 19. 5. 2016 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo prvostopenjskega organa. V tožbi navaja, da je v pravdni zadevi, na katero se nanaša plačilni nalog podala prošnjo za oprostitev sodnih taks. Ker je očitno niso oprostili plačila sodnih taks, dokumente ponovno pošilja in prosi, da se jo oprosti plačila, saj ji njeno finančno stanje plačila sodnih taks ne omogoča. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialni predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do pritožbenih navedb tožeče stranke. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

8. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka izpodbijanemu sklepu o davčni izvršbi ne oporeka po vsebini, pač pa oporeka izvršilnemu naslovu, to je plačilnemu nalogu Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. P 103/2013 z dne 3. 9. 2015, ki je postal izvršljiv dne 23. 9. 2015. Navaja, da je v pravdni zadevi, na katero se nanaša plačilni nalog podala prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, ki ji očitno niso ugodili, zato ponovno prosi za oprostitev plačila sodnih taks, saj njeno finančno stanje plačila sodnih taks ne omogoča. 9. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. ZDavP-2 v 143. členu določa, da začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, če davek ni plačan v rokih predpisanih z zakonom. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na podlagi zakona izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti. V takem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V obravnavanem primeru je uvedbo postopka davčne izvršbe predlagalo Okrajno sodišče v Sežani, saj tožeča stranka naložene obveznosti ni poravnala v danem roku. Okrožno sodišče v Sežani je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), prav tako ga zato ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

10. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da tožba tožeče stranke ni utemeljena. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila tega zneska pa sodišče dodaja, da bi morala tožeča stranka svoj predlog za oprostitev plačila po plačilnem nalogu nasloviti na Okrajno sodišče v Sežani, ki je ta plačilni nalog izdalo. Zgolj izdajatelj plačilnega naloga, to je izvršilnega naslova je namreč tisti, ki lahko odloči o takem predlogu. Davčni organ, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga, torej o oprostitvi plačila, oziroma o izvršilnem naslovu ne more odločati in ga tudi ne sme spreminjati. Enako velja tudi za sodišče, ki odloča v upravnem sporu zoper sklep o izvršbi davčnega organa, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga. Sodišče pa je tožečo stranko na podlagi predloga s sklepom III U 217/2016-2 z dne 8. 7. 2016 oprostilo plačila sodnih taks za tožbo v tem upravnem sporu.

11. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.