Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Ip 3631/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:III.IP.3631.2016 Izvršilni oddelek

račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Višje sodišče v Ljubljani
20. december 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upničin predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se zaradi podanih bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je bilo odločeno o sporu, ki ne spada v sodno pristojnost Okrajnega sodišča, pač pa v pristojnost dolžnika in upnice glede dogovora o načinu in kraju plačila. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti. Podani sta kršitvi 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Ponovno opozarja, da sodišče kot organ, ki ni stranka postopka, ne more in ne sme posegati v dogovorjen način plačila, ki je plačilo po univerzalnem plačilnem nalogu Pošte Slovenije. Upnica terja plačilo varstvenega dodatka iz leta 2012, varstveni dodatek pa po definiciji spada med stalne denarne prejemke. Ni smiselno, da se izpodbijani sklep sklicuje na pravno mnenje M. Pavčnika iz leta 1999 glede na dejstvo, da je bila določba 132. člena ZIZ sprejeta 2011. Velja namreč prepoved retroaktivnosti. Zakaj bi ona na svoje stroške odpirala TRR samo zaradi plačila dolgovanega zneska.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. 40. člen ZIZ določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Ker upnica v svojem predlogu ni navedla svojega transakcijskega računa, jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 8. 2016 pravilno pozvalo, da le tega v roku 15 dni sporoči sodišču in jo pri tem tudi opozorilo na posledico zavrženja predloga, če ne bo ravnala v skladu pozivom sodišča. 6. Sodišče prve stopnje je upnici tako v pozivnem kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo in obrazložilo, da je v obravnavanem primeru, ko je bila predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, upničin račun, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti. Pravilno se je tudi postavilo na stališče, da 132. člen ZIZ določa izjemo, ki jo je mogoče uporabiti le pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke. Pri razlagi svojega stališča se je utemeljeno sklicevalo na strokovno literaturo in ni s tem v ničemer poseglo v morebitne kakšne upničine že pridobljene pravice, zato so očitki o nepoznavanju pojma retroaktivnosti neutemeljeni. Dogovor med strankama glede načina pri prostovoljnem plačilu na v zakonu določen način oprave prisilne izvršbe, ki jo po predlogu upnika vodi in opravlja sodišče (5. člen ZIZ), ne vpliva in ni pravno pomemben. Upnica je sicer res predlagala izterjavo neplačanih zneskov oziroma razlike zneskov varstvenega dodatka, kar predstavlja drug stalni prejemek (upničin stalni prejem in ne stalni prejemek dolžnika), vendar kot izvršilnega sredstva ni predlagala izvršbe na stalne prejemke dolžnika, ko bi lahko v poštev prišlo tudi nakazilo po pošti. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

7. Očitane kršitve niso podane, pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia