Tožnica si s predmetno tožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi odprava izpodbijane odločbe, kot se predlaga v tožbi, pomenila kvečjemu to, da tožnica ne bi bila upravičena niti do osnovne finančne spodbude, v nobenem primeru pa sodišče v tem postopku ne more presojati pravilnosti oz. zakonitosti nedodelitve višje finančne spodbude, saj o tem delu tožničinega zahtevka ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo, ampak s kasneje izdano dopolnilno odločbo z dne 21. 11. 2023.
I.Tožba se zavrže.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da je tožnica upravičena do nepovratne finančne vzpodbude v višini 1.000,00 EUR za novo naložbo v ukrep: C - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, ki izpolnjuje pogoje javnega poziva, v stavbi z več posameznimi deli na naslovu ..., Šenčur, parcelna številka ..., številka stavbe ..., številka dela stavbe ..., k.o. ..., v občini Šenčur (1. točka izreka). Nepovratna finančna spodbuda bo izplačana ob razpoložljivih sredstvih predvidoma v 60 dneh po dokončnosti te odločbe na tožničin bančni račun. Oziroma na račun banke za delno poplačilo odobrenega kredita A.. (2. točka izreka). V 3., 4. in 5. točki izreka je bilo odločeno, da morata vlagatelj in naložba izpolnjevati pogoje, navedene v splošnih pogojih poslovanja A., javnem pozivu in veljavnih predpisih, sicer sredstva niso izplačana, pravica do spodbude pa ugasne ter da stroški postopka niso nastali.
2.Tožnica v tožbi navaja, da je upravičena do višje finančne spodbude v višini 2.500EUR, medtem ko ji je toženka z izpodbijano odločbo priznala zgolj osnovno finančno spodbudo v višini 1.000EUR. Do višje finančne spodbude se toženka sploh ni opredelila. Izpodbijana odločba je zato neobrazložena in se je ne da preizkusiti. Nadalje povzema dejanske okoliščine zadeve, potek postopka in navaja razloge, zakaj meni, da je upravičena do višje finančne vzpodbude. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.
3.Tožena stranka v odgovoru na tožbo primarno predlaga zavrženje tožbe. V zadevi ni sporno, da je tožnica poleg osnovne spodbude uveljavljala tudi višjo nepovratno spodbudo iz tega naslova. O tožničini zahtevi za dodelitev slednje pa je bilo odločeno šele z dopolnilno odločbo z dne 21.11.2023. Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno zgolj o delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev osnovne finančne spodbude za ukrep C za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, ne pa tudi o delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev višje nepovratne finančne spodbude, do katere je po pogojih javnega poziva upravičen vlagatelj, če bo nova toplotna črpalka zamenjala staro kurilno napravo, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe.
4.Tožba ni dovoljena.
5.Sodišče mora ves čas postopka paziti na to, da so podane procesne predpostavke za vsebinsko odločanje. Preizkusiti mora, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
6.V zadevi ni sporno, da je tožnica v vlogi uveljavljala višjo nepovratno finančno vzpodbudo, ki se dodeli v primeru zamenjave stare kurilne naprave, medtem ko se osnovna finančna spodbuda v višini 1.000,00 EUR dodeli za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanja stavbe. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno zgolj o slednjem, torej da je tožnica upravičena do nepovratne finančne spodbude v višini 1.000,00 EUR. Tej odločitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje. Naknadno, to je po vložitvi predmetne tožbe, pa je toženka izdala dopolnilno odločbo št. 36002-9551/2022-9 z dne 21. 11. 2023, s katero je dopolnila izpodbijano odločbo, tako da se za 1. točko izreka doda 2. točka izreka, ki se glasi: "Kar zahteva vlagatelj več, se zavrne." Dosedanja 2., 3., 4. in 5. točka izreka postanejo 3., 4., 5. in 6. točka izreka.
7.Glede na navedeno tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje (delne) odločbe o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev z dne 11. 9. 2023. Tožnica si namreč s predmetno tožbo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi odprava izpodbijane odločbe, kot se predlaga v tožbi, pomenila kvečjemu to, da tožnica ne bi bila upravičena niti do osnovne finančne spodbude, v nobenem primeru pa sodišče v tem postopku ne more presojati pravilnosti oz. zakonitosti nedodelitve višje finančne spodbude, saj o tem delu tožničinega zahtevka ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo, ampak s kasneje izdano dopolnilno odločbo z dne 21. 11. 2023. Zoper dopolnilno odločbo pa je tožnica pri tem sodišču vložila novo tožbo, ki jo to sodišče vodi pod št. I U 11/2024 in v kateri bo (ob izpolnjevanju drugih procesnih predpostavk) sodišče opravilo vsebinsko presojo odločitve o zavrnitvi višje finančne spodbude.
8.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo.
9.Sodišče je v zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave, ker je postopek zaključilo v fazi preverjanja izpolnjevanja formalnih pogojev, v okviru česar je ugotovilo, da za vsebinsko obravnavo predmetne tožbe ni izpolnjena zgoraj navedena procesna predpostavka.
10.O stroških postopka, ki jih je priglasila tožnica, je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25.člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.