Jedro

Če je lastnik služeče nepremičnine služnosti nasprotoval, je bila uporaba poti izvajana na nedovoljen način, ki ne more pripeljati do priposestvovanja.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v smeri od točke A do B, označene na mapni kopiji A5, ki je sestavni del sodbe, za potrebe gospoduječih zemljišč parc. št. ..., ... in ..., vl. št. ... k.o. L., in v breme parc. št. ... vl. št. ... k.o. L., in parc. št. ... vl. št. ... k.o. L.. Zato je tožencu naložilo izdajo ustrezne zamljiškoknjižne listine in mu prepovedalo vsako poseganje v to služnostno pravico, ter mu naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke. Zoper takšno sodbo se je pritožil toženec, uveljavljal vse pritožbene razloge in predlagal razveljavitev sodbe. Navajal je, da k pritožbi prilaga barvne fotografije, iz katerih je razvidno, da po njegovem zemljišču ni nobene poti. Če bi se izvajale dolgoletne vožnje,bi se to namreč videlo na terenu. Poleg tega je navajal, da se je upiral služnostni pravici in da je to zatrjeval ves čas postopka, a se o tem sodišče prve stopnje ni izreklo. Da ni bilo služnosti, je razvidno tudi iz izjav N. K. in A. Š.. V postopku sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, ki se iz zdravstvenih razlogov niso udeležile obravnave. Te priče bi moralo sodišče zaslišati na domu. Odgovora na pritožbo ni bilo. Pritožba je utemeljena. Po določbi 54.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR, se stvarna služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Stvarne služnosti pa ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnika služne stvari, če je služnost izvrševal s silo ali z zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, pomembnih za uporabo citirane določbe. Ugotovilo je, da so lastniki gospodujočih parcel št. ..., ... in ... v korist teh parcel mnogo let uporabljali pot po služečih parcelah št. ... in .... Da je uporaba poti trajala dlje kot 20 let, izhaja iz izpovedi priče V. P.. Iz izpovedi te priče izhaja, da se je pot koristila za pešhojo, za vožnjo z volovsko vprego in s traktorjem. Izpovedi ostalih prič v tej zadevi niso relevantne, ker izpovedujejo o uporabi sicer iste poti, a v korist drugih nepremičnin in ne v korist tistih, ki se v tej zadevi obravnavajo kot gospodujoče. Iz istega razloga tudi ni pomembna pogodba med A. P. in L. in H. Z.. Sodišče prve stopnje pa se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je lastnik služeče nepremičnine (toženec oz. prejšnji lastniki parcel št. . in ...) služnosti nasprotoval. V takem primeru bi bila uporaba poti izvajana na nedovoljen način oz. na način, ki ne more pripeljati do priposestvovanja. Prav tako velja omeniti, da se služnost lahko priposestvuje le na tujih nepremičninah (v kolikor bi se izkazalo, da so bili pravni predniki toženca hkrati tudi lastniki gospodujočih zemljišč) oz. da mora imeti služeče zemljišče ves čas priposestvovanja pravni značaj tujega zemljišča. Glede izvršljivosti tožbenega zahtevka pa je potrebno že sedaj opozoriti, da 20. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige določa, da se čimbolj natančno opiše vsebina te pravice. Opis mora vsebovati ne le navedbo gospodujočega in služečega zemljišča in opis ravnanj, ki jih lahko izvršuje lastnik gopodujočega zemljišča, ampak, če je vsebina služnosti takšna, da se izvršuje le na delu služečega zemljišča, tudi opis prostorskih mej izvrševanja pravice. To pri služnosti poti ali vožnje pomeni, da je treba natančno opisati, kje poteka prehod preko služečega zemljišča (smer, dolžina in širina poti). Ker je bilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355.člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, če so se lastniki služeče nepremičnine upirali služnosti, in če so se, kdaj in na kakšen način.