Jedro

Druga toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožniki, ki s tožbo uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke, zahtevek zoper primarno in podredno toženko uveljavljajo na različnih pravnih podlagah, tožbo pa vlagajo zoper Banko in podredno poslovno banko. Po uveljavitvi novega zakona ZPSVIKOB-1 sodišče prve stopnje ni dalo možnosti strankam, da se v postopku izjavijo ter jim glede na določeno izključno krajevno pristojnost ni dalo možnosti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2819/2016-III z dne 19. 12. 2019 sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje z dnem 19. 1. 2019 (I. točka izreka sklepa) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku (II. točka izreka sklepa).

2.Navedeni sklep z dne 19. 12. 2019 je bil razveljavljen s sklepom tukajšnjega sodišča I Cp 70/2024 z dne 18. 3. 2024.

3.Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje z dnem 15. 6. 2024 (I. točka izreka) ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (II. točka izreka).

4.Tožnike je dne 9. 7. 2024 pozvalo naj se izjasnijo, ali še vztrajajo pri vloženi pritožbi.

Povzetek pritožbenih navedb

5.Druga toženka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka navedenega sklepa zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom razveljavitve sklepa v II. točki izreka glede odločanja o zahtevku druge toženke ali spremembe na način, da se sodišče izreče za nepristojno glede odločanja o zahtevku zoper Banko, glede zahtevka zoper drugo toženko pa nadaljuje postopek. Navaja, da je na podlagi 6. člena Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru določena le za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, ko gre za odškodninsko varstvo po 350.a členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) in le zoper Banko. Za preostale zahtevke se ZPSVIKOB-1 ne uporablja. Tožba je oblikovana skladno s 192. členom ZPP (eventualno sosporništvo). Zahtevka zoper prvo in drugo toženko nista v medsebojni zvezi ne po pravni, ne po dejanski podlagi, saj temeljita na različnih podlagah povrnitve škode. Tudi pogoj iste krajevne pristojnosti ni podan. Glede na pravila ZPSVIKOB-1 toženki ne moreta biti sospornici. Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se lahko sodišče izreče za nepristojno zgolj za zahtevke zoper Banko ali RS. Sedež druge toženke je v L. in spor presega 20.000 EUR, zato je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Odgovor na pritožbo

6.Tožniki v odgovoru na tožbo zavračajo pritožbene očitke in navajajo, da izpodbijana odločitev zagotavlja učinkovito sodno varstvo. Tožbeni zahtevek je oblikovan skladno z veljavnimi predpisi v času vložitve tožbe. Predlagajo zavrnitev pritožbe. Če bi pritožbeno sodišče sledilo pritožbenim navedbam druge toženke, pa višjemu sodišču predlagajo, da prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 in 6. člena ZPSVIKOB-1.

Odločitev o pritožbi

7.Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

8.Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 1. člena ZPSVIKOB-1 ureja navedeni zakon pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo.

9.Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke le v skladu s postopkom, ki ga določa ZPSVIKOB-1 (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnji stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko pa v postopkih po tem zakonu nastopa kot stranski intervenient (33. člen ZPSVIKOB-1). Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1).

10.Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

11.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko (ali poslovno banko) pa ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

12.Izpodbijana odločitev temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih (takšno pravilo je določal ZPSVIKOB in ga določa tudi ZPSVIKOB-1). Vendar pa druga toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožniki, ki s tožbo uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke, zahtevek zoper primarno in podredno toženko uveljavljajo na različnih pravnih podlagah, tožbo pa vlagajo zoper Banko in podredno poslovno banko.

13.V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Za zahtevke zoper poslovno banko ni določena izključna pristojnost. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče izreklo za nepristojno tudi za odločanje o zahtevku zoper poslovno banko, ki je sicer toženo podredno.

14.Druga toženka utemeljeno navaja, da na podlagi 192. člena ZPP lahko tožeča stranka oblikuje tožbo tako, da s tožbo zajame dva ali več tožencev tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim (eventualno sosporništvo), zgolj če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. ZPP torej kot nujni pogoj določa isto krajevno pristojnost za primarni in podredni tožbeni zahtevek.

15.Po uveljavitvi novega zakona ZPSVIKOB-1 sodišče prve stopnje ni dalo možnosti strankam, da se v postopku izjavijo ter jim glede na določeno izključno krajevno pristojnost ni dalo možnosti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka.

16.Stranke so se sicer lahko o vsem izjavile (in so tudi se) v pritožbenem postopku. Vendar pa bi bilo z odločitvijo pritožbenega sodišča o v pritožbi (prvič) izpostavljenih pravnih in dejanskih vprašanjih, ki tvorijo zaključeno celoto, prekomerno poseženo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva. Odvzeta jim bi bila možnost pritožbenega preizkusa konkretne odločitve.

17.Druga toženka izpodbija II. točko izreka o nepristojnosti sodišča s predlogom, ki bi že zahteval delno dejansko in pravno odločitev pritožbenega sodišča o vprašanju krajevne pristojnosti. Takšna delna odločitev bi kršila pravico strank do izjave in pravnega sredstva. Na pritožbeni predlog pa pritožbeno sodišče ni vezano.

Odločitev pritožbenega sodišča

18.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

19.Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

20.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločil sodnik posameznik.

-------------------------------

1III R 17/2022 in III R 5/2020.

-------------------------------

Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2024) - ZPSVIKOB-1 - člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 192