Jedro

S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.

Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 785,10 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in dopolnilno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 63.589,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2007 dalje do plačila ter ji poravnati stroške pravdnega postopka 1.223,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo in dopolnilno sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, izpodbija zavrnilni del in posledično stroškovni del sodbe ter predlaga spremembo ali podrejeno razveljavitev sodbe. Stališče sodišča, da tožbeni zahtevek v delu, v katerem je zahteval povrnitev izgubljenega dobička, ni bil dovolj substanciran, je v nasprotju s stanjem spisa. Sodišče bi moralo tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, kolikor je ocenilo, da trditve niso ustrezne. Tožnik je predlagal izvedenca, ki bi navedeno škodo ocenil s strokovnega vidika, to torej pomeni, da je podal zadostne in ustrezne trditve in tudi ni moč govoriti o informativnem dokazu. O povrnitvi bodoče škode se odloči na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka. Tožnik vseh predvidevanj v prihodnje ni mogel točno določno specificirati na način, kot to skuša prikazati sodišče. Meni, da je podal zelo jasno trditveno podlago glede tega dela zahtevka in se skliceval tudi na izvedensko mnenje izvedenca E. Ž. in izračun kmetijskega svetovalca D. M. Sodišče bi moralo navedeni izračun upoštevati kot del trditvene podlage tožnika. V potrditev navedenega je tožnik predlagal tudi izvedenca ustrezne stroke. Ob tem je treba upoštevati, da je tožnik dokazno breme prevalil na toženca, ki ni substancirano nasprotoval višini samega zahtevka. Pritožnik nadalje poudarja, da je imel interes in voljo v celoti izvrševati zakupno pogodbo do njenega izteka, kar mu je preprečila tožena stranka, zato je zahtevek utemeljen tudi glede povrnitve bodoče škode. Šlo je zgolj za pogajanja o nameravani spremembi nadaljnjega gojenja vrste kulture. Tožena stranka pogojne odstopne izjave tožnika ni sprejela, kar pomeni, da je zakupna pogodba ostala v veljavi in ni bila prekinjena zaradi ravnanja tožnika. Takrat je bil tožnikov namen le večja gospodarska izkoriščenost predmeta zakupa, čemur pa tožena stranka ni sledila. Za potek nadaljnjih dogodkov pa vse to ni pravno relevantno, saj je do prenehanja izvrševanja zakupne pogodbe prišlo iz povsem drugih razlogov.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo vse pritožbene trditve zavrača kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 22. 3. 2004 sklenili zakupno pogodbo, s katero je tožnik vzel v zakup več nepremičnin v k. o. X. S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno. Z vmesno sodbo P 3779/2007-III z dne 2. 6. 2010 je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek zaradi plačila odškodnine po podlagi utemeljen. Pritožbo tožene stranke zoper vmesno sodbo je višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Cp 2888/2014 z dne 12. 11. 2014 zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo, Vrhovno sodišče RS pa je s sodbo II Ips 138/2015 z dne 10. 12. 2015 zavrnilo kot neutemeljeno revizijo tožene stranke.

6. Prvostopenjsko sodišče je zato v tem postopku ugotavljalo višino škode, ki jo je tožnik uveljavljal v treh postavkah: 1. vračilo kupnine, ki jo je moral ob podpisu pogodbe tožnik plačati prejšnjemu zakupniku; 2. plačilo vrednosti trajnih nasadov na nepremičninah in 3. plačilo bodoče škode (izgubljenega dobička), ker ni več mogel koristiti kmetijskih zemljišč do izteka zakupne pogodbe. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora tožena stranka povrniti tožniku plačilo kupnine in vrednost trajnih nasadov, je pravnomočna. Sporno je torej le še povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička.

7. Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja (132. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).

8. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek za povračilo izgubljenega dobička zaradi pomanjkljive in presplošne trditvene podlage o obsegu nastale škode in njene višine. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo in razlogi zanjo. Tožnik je v tožbi navedel, da poleg ostale škode pričakuje tudi bodočo nastalo škodo v višini izgubljenega dobička, kar je ocenil na 8.000,00 EUR letno kot čisto izgubo brez morebitnih stroškov, za 7 let torej 56.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je tožnika na podlagi pooblastila iz 285. člena ZPP pozvalo (materialno procesno vodstvo), da dopolni nepopolne navedbe o tistih pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na zahtevano povračilo izgubljenega dobička. Tožnik je na glavni obravnavi 17. 2. 2016 na sledeč način dopolnil tožbene navedbe: navedel je, da mu je nastala škoda zaradi nezmožnosti uporabe oziroma pridobivanja zaslužka v vinogradu in sadovnjaku; navedel je število in vrsto trte, sadnih dreves in drugih dreves ter se pri tem skliceval na predpravdno izvedensko mnenje sodnega izvedenca in cenilca ing. E. Ž.; kot pričakovan donos trte in sadnega drevja je navedel izračun kmetijskega svetovalca, ki je za leto 2006 zabeležil pričakovan donos po posameznih kulturah ter cene za liter oziroma kilogram pridelkov, skupaj 10.325,00 EUR. Pritožba nima prav, ko trdi, da je tožnik za višino izgubljenega dobička s tem podal zadostne in ustrezne trditve. Če je tožnik sporne nasade vinogradov in sadovnjaka uporabljal za svojo poslovno dejavnost(1), potem bi moral, tako kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, obseg izgubljenega dobička izkazovati s podatki o preteklem poslovanju, torej s tem, kakšne prihodke in odhodke in kakšen dobiček je imel v preteklosti, tekom trajanja zakupne pogodbe, da bi bilo mogoče na tej podlagi ugotavljati obseg izgubljenega dobička v bodočem poslovanju. V sodni praksi VS RS(2) je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih(3). Ker tožnik ni ničesar navedel o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti, je že zato njegova trditvena podlaga nedvomno pomanjkljiva. Z izračunom o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006 (priloga A4), ki ga je izdelal kmetijski svetovalec K. Nova Gorica, na katerega se sklicuje tožnik kot na svojo trditveno podlago, sicer izhaja ocena pričakovanega zaslužka od prodaje kmetijskih pridelkov upoštevaje vrsto in število sadnih dreves in trte, vendar takšnega izračuna ni mogoče preizkusiti, saj ne temelji na tožnikovem preteklem poslovanju niti na kakšnih drugih jasnih dejstvih o rednem teku stvari ali posebnih okoliščinah. Poleg tega izračun vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička.

9. Tožnik je kot dokaz predlagal izvedenca ustrezne stroke. Ker glede izgubljenega dobička ni navedel ustrezne trditvene podlage, predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca ni dopusten, saj bi šlo v tem primeru, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, za informativni dokaz. Pritožba tudi nima prav, da je zato, ker gre za zahtevek za povrnitev bodoče škode, informativni dokaz edini možni dokaz za ugotovitev višine škode. Sklicevanje na stališče VSL v sodbi I Cp 740/2013 je neprimerno, ker gre v navedeni zadevi za drugačno dejansko in pravno podlago odločanja. Prav tako je treba zavrniti pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoje trditve ustrezno substancira. Prvostopenjsko sodišče je to že storilo, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi 17. 2. 2016. Tudi pravila o dokaznem bremenu je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo. Na tožeči stranki je trditveno breme glede višine izgubljenega dobička, torej glede prihodkov in odhodkov ter podatkov o uspešnosti preteklega poslovanja. Tožena stranka je glede na podane trditve tožnika v zadostnem obsegu nasprotovala višini tožbenega zahtevka v tem delu, zato ni razlogov za prevalitev dokaznega bremena nanjo, kot predlaga pritožba. Ker je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika za izgubljeni dobiček pravilna iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbeno sodišče ni vsebinsko presojalo nadaljnjih (dodatnih) razlogov sodbe o neutemeljenosti zahtevka.

10. Pri odločitvi o povrnitvi stroškov pravdnega postopka prvostopenjsko sodišče res ni navedlo paricijskega roka, kar pa ne pomeni, da obveznosti ni mogoče izvršiti, saj v tem primeru velja rok za izpolnitev iz drugega odstavka 313. člena ZPP.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo v izpodbijanem delu.

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Povrniti pa mora toženi stranki njene potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) za sestavo odgovora na pritožbo in materialne stroške, skupaj z DDV po odvetniški tarifi 785,10 EUR. Priznane stroške mora tožnik tožencu plačati v 15 dneh (prvi in drugi odstavek 313. člena v zvezi s 332. členom ZPP), če zamudi, da gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

Op. št. (1): Kot izhaja iz trditev tožnika, s katerimi je utemeljeval temelj tožbenega zahtevka, je sklenil sporno zakupno pogodbo z namenom obdelovanja kmetijskih površin in pridelave ter prodaje vina in sadja. Do predčasnega odstopa pogodbe po krivdi tožene stranke je tožnik kmetijska zemljišča že obdeloval in pridelke prodajal. Op. št. (2): II Ips 107/2011, II Ips 102/2011, II Ips 532/2007, II Ips 300/2006. Op. št. (3): Več o tem Obligacijski zakonik, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar dr. Nine Plavšak k 168. členu.