Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V upravnem postopku pred izdajo odločbe je bila zaslišana stranka, prav tako je bil opravljen ogled objekta, za katerega se ugotavlja, da izvedena dela niso v skladu z gradbenim dovoljenjem, zato je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 1. odstavka 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Gradbeni inšpektor, katerega izločitev je bila predlagana zaradi dvoma v njegovo nepristranost in ne zaradi enega od razlogov v 35. členu ZUP, je lahko opravljal posamezna dejanja v postopku, saj je prepoved odločanja v primeru predloga izločitve določena le v primeru, da gre za enega od izločitvenih razlogov, navedenih v 35. členu ZUP.
1.Tožba se zavrne.
2.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo restavracije v objektu A. v marini v B., na zemljišču parc. št. 1376/2 k.o. B., ki jo izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-01-139/95 z dne 15.1.1997 in dopolnilnim gradbenim dovoljenjem št. 351-01-139/95 z dne 8.4.1999. Ustavitev gradnje velja dokler si tožeča stranka ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Za spremembo gradbenega dovoljenja pa mora zaprositi v roku enega meseca po vročitvi odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor dne 18.11.2008 opravil inšpekcijski ogled obravnavanega objekta in ugotovil, ob primerjavi projekta izvedenih del, ki ga je v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za celoten objekt izdelalo podjetje CCC št. proj. 9422/PID v juliju 2004, da izvedena dela niso v skladu z le tem in sicer stopnišče in dvigalo iz kleti v pritličje in spremenjen razpored prostorov v restavraciji. Zato je bilo treba odločiti kot izhaja iz izreka odločbe.
Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 0612-31/2009/4 z dne 11.5.2009 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da se tožena stranka ni opredelila do njenih dokaznih predlogov, s tem pa ji je bilo dejansko onemogočeno predložiti dokaze. Trditev tožene stranke, da je v skladu s 1. odstavkom 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, uradna oseba tista, ki odloča ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, napačna, saj je bila odločba izdana na podlagi dejstev in okoliščin, glede katerih ni imela možnosti izjasniti se oziroma za svoje trditve predložiti dokaze. Tudi navajanje tožene stranke, da gre v konkretnem primeru za skrajšani postopek po 1. odstavku 146. člena Zakona o graditvi objektov, ni v nobeni zvezi s predmetno zadevo. Dejstvo je namreč, da izpodbijana odločba ni bila izdana v skrajšanem postopku, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku, saj je bila tožeča stranka pred izdajo odločbe zaslišana. Tožeča stranka v tožbi še navaja, da je izpodbijano odločbo izdal gradbeni inšpektor, glede katerega je podala pravočasno in popolno zahtevo za izločitev, zato ne bi smel opravljati nobenih dejanj, kaj šele izdati odločbe. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe in predlaga da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02, 47/04, 102/04 – ZGO1-UPB1, 126/07 in 108/09 – ZGO-1) v 1. odstavku 146. člena sicer določa, da se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne zadeve v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da je bil dne 5.11.2008 na sedežu Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper zaslišan predstavnik tožeče stranke, dne 18.11.2008 pa je bil opravljen inšpekcijski ogled na objektu pri katerem sta sodelovala tako predstavnik tožeče stranke kot tudi pooblaščenec. Ob tej priliki so bili podani predlogi za zaslišanje delavke zaposlene na Mestni občini C., avtorja projekta in zaslišanje priče, ki naj bi povedala, kaj je potrebno na objektu še storiti, da bo le ta lahko služil svojemu namenu. Pooblaščenec tožeče stranke pa je zahteval izločitev gradbenega inšpektorja, ki je vodil navedeni postopek. Iz vsega navedenega torej sledi, da je bila v upravnem postopku, pred izdajo odločbe zaslišana stranka kakor tudi, da je bil opravljen ogled objekta za katerega se ugotavlja, da izvedena dela niso v skladu z gradbenim dovoljenjem, zato je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 1. odstavka 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04 – ZUP), ki določa, da o tem ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o zadevi. Ker so bile ugotovitve v upravnem postopku, pred izdajo izpodbijane odločbe, zbrane na podlagi zaslišanja stranke in ogleda objekta ter projektne in gradbene dokumentacije, tudi po oceni sodišča, zaslišanje predlaganih prič ne bi v ničemer vplivalo na odločitev v tej zadevi.
V zvezi z zahtevo za izločitev gradbenega inšpektorja pa sodišče ugotavlja, da 35. člena ZUP taksativno našteva primere kot uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku. V 37. členu ZUP pa je navedeno, da lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. V 2. odstavku 35. člena pa je določeno, da uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu zakona, ne sme od izdaje sklepa po taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati. Glede na navedeno besedilo 37. člena ZUP sodišče ugotavlja, da je gradbeni inšpektor, katerega izločitev je bila predlagana zaradi dvoma v njegovo nepristranost in ne zaradi enega od razlogov v 35. čl. ZUP, lahko opravljal posamezna dejanja v postopku, saj je prepoved odločanja v primeru predloga izločitve določena le v primeru, da gre za enega od izločitvenih razlogov navedenih v 35. členu ZUP.
Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
V zvezi z zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka je sodišče odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka, kot to določa 4. odstavek 25. člena ZUS-1, kadar sodišče tožbo zavrne.