Jedro

Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.

Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo vlogo udeleženca z dne 11. 12. 2018. Ugotovilo je, da je udeleženec vložil vlogo z dne 11. 12. 2018, s katero je umaknil tožbo. V vlogi se je označil kot direktor tožeče stranke. Udeležencu je prenehalo pooblastilo za zastopanje tožeče stranke 12. 7. 2018 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 2225/2017 z dne 12. 7. 2018 o začetku stečajnega postopka, s katerim je bil imenovan stečajni upravitelj tožeče stranke. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 533/2018 z dne 23. 10. 2018 ugodilo pritožbi zoper sklep z dne 12. 7. 2018 o ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka ter ga razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar na podlagi tega sklepa višjega sodišča udeleženec ni pridobil ponovnega pooblastila za zastopanje tožeče stranke, saj od začetka stečajnega postopka po sklepu z dne 12. 7. 2018 do pravnomočne odločitve o stečajnem postopku nad tožečo stranko le to zastopa stečajni upravitelj. S sklepom St 2225/2017 z dne 8. 7. 2019 je bil v ponovnem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko, s katerim je bil imenovan stečajni upravitelj. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko so nastopile že 12. 7. 2018, to je z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa z dne 12. 7. 2018 o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko. Kljub razveljavitvi sklepa z dne 12. 7. 2018 in vračilu zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek upravitelju ni prenehalo pooblastilo za zastopanje tožeče stranke. Udeleženec kot vlagatelj vloge z dne 11. 12. 2018 z umikom tožbe v času vložitve vloge ni bil upravičen zastopati tožeče stranke kot zakoniti zastopnik. Ker ni stranka postopka ter ni pooblaščenec stranke, za vložitev vloge z dne 11. 12. 2018 ni procesno legitimiran.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Celju St 2225/2017 z dne 12. 7. 2018 v celoti razveljavljen, razveljavljen je bil stečaj, uveden po tem sklepu zoper tožečo stranko, nakar je bil kot zakoniti zastopnik 23. 10. 2018 ponovno postavljen udeleženec, ki je funkcijo opravljal do 8. 7. 2019, kot izhaja in zgodovinskega izpiska sodnega registra. Nad tožečo stranko se je po razveljavitvi sklepa o uvedbi stečaja (sklep Višjega sodišča Cst 533/2018 z dne 23. 10. 2018) pričel 23. 10. 2018 znova postopek prisilne poravnave. Stečajni postopek nad tožečo stranko je bil uveden šele s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 2225/2017 z dne 8. 7. 2019. Udeleženec je bil 11. 12. 2018 zakoniti zastopnik tožeče stranke. Ne drži, da stečajnemu upravitelju niso prenehala pooblastila od 12. 7. 2018, ko je bil razveljavljen prvi sklep o začetku stečaja. 244. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) govori samo o pričetku pravnih posledic stečaja, ne pa o posledicah prenosa pooblastil na upravitelja in veljavnosti prenosa pooblastil na upravitelja v primeru, da je prvotni sklep razveljavljen. Tolmačenje sodišča je napačno, saj je višje sodišče z dnem, ko je razveljavilo stečaj, uvedlo ponovno prisilno poravnavo nad tožečo stranko in imenovalo novo osebo za zastopanje, to je udeleženca.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo strankama po pooblaščencih.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odločilna dejstva in ta pritožbeno niso sporna: (-) 12. 7. 2018 je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju začet stečajni postopek nad tožečo stranko in imenovan stečajni upravitelj (4. točka obrazložitve), (-) 23. 10. 2018 je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sklep z dne 12. 7. 2018 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (6. točka obrazložitve), (-) udeleženec je 11. 12. 2018 v vlogi umaknil tožbo in se označil kot direktor tožeče stranke (2. točka obrazložitve), (-) 8. 7. 2019 je bil v ponovnem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in imenovan stečajni upravitelj (6. točka obrazložitve).

6. Udeleženec v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil 23. 10. 2018 z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe 11. 12. 2018 vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča z dne 8. 7. 2019. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave1. Drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, res določa za primer, če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Vendar to ne more veljati za procesna dejanja, katerih učinki so nastopili z veljavno izjavo volje stranke. Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme2, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke. Sodišče prve stopnje 7 mesecev od prejema vloge do izdaje drugega sklepa o začetku stečajnega postopka ni izvedlo postopka z umikom tožbe po drugem in tretjem odstavku 188. člena ZPP, kar stranki ne more iti v škodo. Tudi ni imelo razloga prejudicirati, da bo ponovno izdan sklep o začetku stečajnega postopka, četudi se je to na koncu res zgodilo. Z izpodbijanim sklepom je kršilo 80. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede postopek z umikom tožbe ne glede na začet stečaj tožeče stranke. Če bo tožena stranka soglašala z umikom tožbe in bo izdalo sklep o ustavitvi postopka, je stvar stečajnega upravitelja tožeče stranke kako bo ravnal naprej.

1 Sklep VSC II Cpg 192/2017. 2 Sklepi VSL I Cp 3338/2009, I Cpg 253/2019, VDSS Psp 109/2016, VS RS VIII Ips 278/2006, sodba in sklep VSK I Cp 209/2014; L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 217.