Jedro

Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.

Izrek

Pritožba obdolženega I. B. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi I. B. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi I. B. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ. Izrečena mu je bila kazen pet mesecev zapora kot glavna kazen in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije za čas šestih mesecev. Obdolžencu so bili v plačilo naloženi stroški kazenskega postopka v znesku 45.000,00 SIT, plačila povprečnine pa je bil oproščen. Zoper to sodbo se je pritožil obdolženec. Z laično pritožbo je sodbo sodišča prve stopnje smiselno izpodbijal zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Sodišču druge stopnje je predlagal spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji ter izrek milejše kazni. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik neutemeljeno izpodbija dejansko stanje. Zaključek sodišča prve stopnje, da je do te prometne nesreče prišlo izključno,zaradi obdolženčeve kršitve cestnoprometnih predpisov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe obrazložen z zelo prepričljivimi razlogi, ki temeljijo na pravilni dokazni oceni obdolženčevega zagovora in izvedenih dokazov. Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega voznika k nastanku te nesreče. Obdolženec je sam povedal, da je nasproti vozeče vozilo, ki je vozilo naravnost, pravočasno opazil, pa je kljub temu zavil v levo. S takšnim ravnanjem, ki je kot ugotavlja sodišče prve stopnje posledica njegove napačne ocene prometne situacije zaradi zaužitega alkohola, je nasproti vozečemu vozniku nedvomno zaprl pot in ta kljub močnemu zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede soprispevka oškodovanca k posledicam te nesreče. Dejstvo, da oškodovanec ni bil pripet z varnostnim pasom, ni v vzročni zvezi z nastankom te nesreče. Oškodovančeva neprivezanost z varnostnim pasom predstavlja zgolj okoliščino, ki lahko vpliva na civilno odgovornost, oziroma lahko vpliva na odmero kazni. Za sam obstoj kaznivega dejanja tudi ni odločilno pritožbeno ponovljeno zatrjevanje, da je obdolženec to vožnjo opravil na željo oškodovanca. Tudi, če bi bile te njegove navedbe resnične, je imel obdolženec dovolj možnosti ob zavedanju, da zaradi celodnevnega popivanja ne bo sposoben za varno vožnjo, vožnjo odkloniti. Na podlagi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kazenski zakon in na njegovi podlagi spoznalo obdolženca za krivega storitve mu očitanega kaznivega dejanja. Uradni preizkus izpodbijane sodbe opravljen po določilu čl. 383 Zakona o kazenskem postopku ni pokazal kršitev zakonov, na kar mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbo je sodišče druge stopnje preizkusilo še odločbo o kazenskih sankcijah. Sodišče druge stopnje meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je obdolžencu izreklo kazen pet mesecev zapora. Obdolženčeve kršitve cestnoprometnih predpisov tako pred kot tudi po tej prometni nesreči, za katere je bil pri sodniku za prekrške že 25 krat kaznovan, dejstvo, da je do te prometne nesreče prišlo zaradi visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti in grobega izsiljevanja prednosti, tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne glede na to, da obdolženec doslej pred sodiščem še ni bil kaznovan, da dejanje obžaluje in da skrbi za enega nepreskrbljenega otroka ne dopuščajo spremembe izrečene kazni v obdolženčevo korist. Po mnenju sodišča druge stopnje bo le ta kazen na obdolženca vplivala tako, da bo končno doumel, da ne sme voziti vinjen in s tem ogrožati sebe kot tudi druge udeležence v prometu. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene okoliščine te nesreče, podatke o njegovi predkaznovanosti pri sodniku za prekrške ravnalo povsem prav, ko je obdolžencu izreklo tudi stransko kazen. Navedene okoliščine resnično kažejo, da je obdolženec nevaren voznik, ki ga je potrebno zato za nekaj časa izločiti iz prometa. Zato ni mogoče spremeniti tudi te kazni v obdolženčevo korist. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja obdolženec niso utemeljeni. Izpodbijana sodba nima kršitev zakonov, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi. Obdolženec s pritožbo ni uspel, zato bi moral plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino. Iz enakih razlogov kot ga je plačila povprečnine oprostilo sodišče prve stopnje, ga je te plačilne dolžnosti oprostilo tudi sodišče druge stopnje.