Jedro

Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani ustavilo postopek zavarovanja s prehodno odredbo, ker je bil zoper dolžnika začet stečaj in upnik do začetka stečaja še ni pridobil ločitvene pravice.

Zoper sklep se upnik pritožuje. Navaja, da je v postopku zavarovanja s predhodno odredbo mogoče pridobiti ločitveno pravico, v tem je namreč ravno smisel zavarovanja s predhodno odredbo. Izjema je le ločitvena pravica na nepremičninah. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi (VSL I Cpg 1101/2011). V konkretnem primeru je bil že opravljen rubež in je upnik pridobil ločitveno pravico na premičninah, ki jih je pritožnik v nadaljevanju pritožbe določbo označi. Rubež je bil vpisan v register zarubljenih vozil in to pred začetkom postopka insolventnosti. Upnik je svojo terjatev tudi prijavil v stečaju. Denarna terjatev upnika je bila v celoti priznana, ločitvena pravica pa je bila prerekana iz materialnopravno napačnega razloga – ker naj predhodna odredba še ne bi postala pravnomočna. Ker stečajno sodišče še ni izdalo sklepa o preizkusu terjatev, je izpodbijani sklep preuranjen.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi je bila že izdana predhodna odredba, tudi z rubežem premičnin dolžnika. Upnik navaja, da je bil rubež že opravljen in tudi vpisan v register zarubljenih vozil, kar bi pomenilo, da je na zarubljenih premičninah pridobil zastavno pravico (87. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Vendar je potrebno upoštevati, da je ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo le pogojna. Med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo obstaja namreč razlika. Pri predhodni odredbi gre za opravo le začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Postopek zavarovanja se s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve. Prisilno poplačilo terjatve se ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, predhodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Na podlagi izdane predhodne odredbe v trenutku začetka stečaja upnik ne bi mogel doseči poplačila svoje terjatve iz predmetov, zarubljenih, na podlagi predhodne odredbe. V trenutku začetka stečaja nad dolžnikom pa je postalo jasno, da se ne bo izpolnil odložni pogoj (upnik ne bo mogel izpolniti pogojev za izvršbo), hkrati pa je postalo jasno, da se je izpolnil razvezni pogoj, saj upnik ne bo več mogel predlagati izvršbe. Ker je za pravice upnikov v stečaju odločilen trenutek začetka stečaja, povedano pomeni, da v predmetni zadevi ni prišlo do spremembe pogojne zastavne pravice v nepogojno.

Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.

Na podlagi povedanega je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.