Jedro

Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.

Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se znesek: „1.648,55 EUR“ zniža na: „1.500,68 EUR“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.648,55 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno plačilo naprej.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je v sodbi o glavni stvari že odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki njene pravdne stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom. Višino stroškov je v izpodbijanem sklepu odmerilo po vloženih stroškovnikih, Odvetniški tarifi (OT)1 in po vrednosti točke 0,6 EUR, po ZST-12 ter Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku3. 3. Zoper sklep vlaga laično pritožbo toženka. Navaja, da je začudena, ker je sklep izdala dežurna sodnica. Pojasnjuje ozadje zadeve (kaj je pripeljalo do prodaje solastninskega deleža njenega moža na obravnavanih nepremičninah v izvršilnem postopku). Meni, da se je tožeča stranka za odmerjene stroške že poplačala, ker misli, da je že lastnica obravnavane nepremičnine. Če bi nehala vlagati tožbe brez pravnega temelja zoper toženko, tudi ne bi bilo pravdnih stroškov. Razlog zanje so tožničine nespametne odločitve. Postopki zoper toženko so bili neutemeljeni.

4. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodba o glavni stvari (zaradi plačila 9.600 EUR s pripadki) s splošnim sklepom o plačilu stroškov postopka na redni št. 14 spisa pravnomočna. V njej je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženka zaradi neuspeha v pravdi povrniti tožnici vse potrebne pravdne stroške (154. in 155. člen ZPP4). Pravnomočna je tudi odločitev, da bo o višini stroškov odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Gre za sklep, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Drži pritožbena navedba, da ga je sodišče prve stopnje izdalo po drugi sodnici in ne po sodniku, ki je odločal o glavni stvari.

7. Po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče mora na to procesno kršitev paziti tudi po uradni dolžnosti, med primere nepravilne sestave sodišča pa po stališčih sodne prakse sodijo tudi kršitve pravil o dodeljevanju zadev. Zato je pritožbeno sodišče o zatrjevani kršitvi pravil o dodeljevanju zadev pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. Sporočilo je, da je bila zadeva o glavni stvari dodeljena sodniku A. A. 18. 10. 2018, ki je izdal sodbo 18. 6. 2021. Od 28. 9. 2021 naprej je bil bolniško odsoten. V času njegove daljše bolniške odsotnosti je skladno s točko 3.3.3.9 Načrta delitve zadev letnega razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 12. 2021, sklep o odmeri stroškov izdala sodnica, ki je bila na podlagi posebnega letnega seznama pooblaščena za opravljanje procesnih dejanj, ki jih je treba opraviti zaradi nemotenega poteka postopka v zadevah, dodeljenih drugim sodnikom, ki so dalj časa opravičeno odsotni. Pritožnica v odgovoru na poročilo sodišča navaja, da bi se z izdajo izpodbijanega sklepa lahko počakalo na vrnitev glavnega sodnika. Tožeča stranka se o predodelitvi spisa ni izjavila.

8. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave RS lahko o zadevi sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Zakon o sodiščih (ZS5) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določi Sodni red (SR). Določba 158. člena SR6 dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju. Po določbi 155. člena SR pa se podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določijo z letnim razporedom sodnikov. Po povedanem se izkaže, da je o zadevi odločala zakonita sodnica in absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

9. V sodbi, s katero sodišče konča postopek, lahko odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu (četrti odstavek 163. člena ZPP). Navedeni sklep je v obravnavanem primeru vsebovan v sodbi na redni št. 14 spisa. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov. Takih ugovorov pritožnica v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni podala. Uveljavlja le materialnopravne ugovore zoper pravilnost sodbe, s katerimi v pritožbenem postopku zoper sklep o višini stroškov ne more uspeti.

10. Pač pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa, ko mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve pravil postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniške nagrade napačno uporabilo materialnopravna določila OT. Pri vrednosti spornega predmeta 9.600 EUR in vrednosti točke 0,6 EUR je po tarifni številki 18/1 OT napačno ovrednotilo vrednost storitve na 500 točk, namesto pravilno na 400 točk. Posledično je napačno izračunalo nagrado na sestavo vlog, materialne stroške, DDV in končni obračun stroškov odvetniškega zastopanja. Zato je bilo treba po uradni dolžnosti sklep v tem delu spremeniti.

11. Pritožbeno sodišče je po povedanem tožeči stranki priznalo po 400 točk (in ne po 500 točk) za sestavo tožbe in prvo pripravljalno vlogo. Materialni stroški po novem preračunu znašajo 23,5 točk, odvetniški stroški 1.373,5 točk oziroma 824,10 EUR (po vrednosti točke 0,6 EUR), skupaj s prevoznimi stroški (74,00 EUR) 898,10 EUR, in s pripadajočim DDV (197,58 EUR) 1.095,68 EUR. Ob odmerjeni sodni taksi (405,00 EUR) znašajo pravdni stroški, ki jih mora toženka povrniti tožeči stranki, 1.500,68 EUR in ne 1.648,55 EUR, kot je zaradi napačne uporabe materialnega prava zmotno odločilo sodišče prve stopnje.

12. V tem obsegu je torej pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je pravdne stroške znižalo na 1.500,68 EUR. V ostalem je bilo treba pritožbo zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 2 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami. 3 Uradni list RS, št. 15/2003. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 5 Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami. 6 Uradni list RS, št. 87/16 s spremembami.