Jedro

Temeljna predpostavka oporoke je, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je neveljavna oporoka A. T. z dne 13.4.1994. Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvijo, da je oporočiteljica ravnala v zmoti v nagibu. Ko je sestavila oporoko, je bila namreč prepričana, da bo oporočni dedič, njen mož An. T., umrl pred njo. Sodišče pa je svojo odločitev oprlo na stališče, da tak nagib ne more biti pravno priznan, saj je v popolnem nasprotju z institucijo oporočnega dedovanja. Glavna predpostavka pri oporočnem dedovanju je, da bo zapustnik umrl prej kot oporočni dedič. Drugačen namen oporoke sploh ni mogoč.

To sodbo je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tudi to sodišče je poudarilo, da se smrt zapustnika pred smrtjo oporočnega dediča predpostavlja in da drugačna predstava o tem ni mogoča. Tožeča stranka vlaga revizijo proti tej sodbi. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta dne 13.4.1994 zakonca A. in An. T. napravila oporoki vsak v korist drugega. A. T. je to storila samo zato, da bi si zagotovila nemoteno in mirno življenje v stanovanju v ... Ta nagib pa se ni začel uresničevati, saj je umrla pred možem. O tem bi bilo treba izvesti predlagane dokaze.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni dgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je dovoljena, ker je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP določilo vrednost spornega predmeta z zneskom 1.100.000 SIT. Revizija pa ni utemeljena.

Sodbi prve in druge stopnje sta pravilno poudarili, da je temeljna predpostavka oporoke ta, da bo dedič preživel oporočitelja. Samo v tem primeru se oporoka lahko uresniči. Nobenega smisla ne more imeti oporoka v primeru, ko oporočitelj računa s tem, da bo dedič umrl pred njim. Dokazni postopek je potrdil, da je A. T. resno izjavila svojo oporočno voljo. Če je računala na to, da zaradi smrti dediča oporoka ne bo realizirana, je bil to miselni pridržek, ki ga ni izjavila. Miselni pridržek take vsebine, ki je v nasprotju z bistvom oporoke, ne more biti upošteven in zato ne more vplivati na veljavnost oporoke.

Revizija navaja, da je bil nagib oporočiteljice zagotoviti si mirno življenje v stanovanju, ki je bilo skupno njej in njenemu zakoncu, oporočnemu dediču. Vendar bi bil tak njen nagib uresničen na podlagi oporoke njenega moža An. T., z njeno oporoko pa bi bil tega deležen on kot njen dedič. Tega, da je A. T. svojo oporoko napravila samo zato, da je s tem dosegla hkratno oporoko An. T. v svojo korist, pa tožeča stranka ne trdi. Tudi to bi v danih okoliščinah pomenilo neizjavljen in nezapisan miselni pridržek, ki ne bi mogel vplivati na veljavnost sporne oporoke.

Revizija utemeljuje revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava z navedbami o zmoti v nagibu po tretjem odstavku 60. člena Zakona o dedovanju. Zatrjevane in ugotovljene okoliščine tega ne potrjujejo. To, kar tožeča stranka prikazuje kot zmoto v nagibu, je lahko samo miselni pridržek, ki na veljavnost oporoke ne vpliva. Zato ta revizijski razlog ni podan.

Uveljavljanega revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizija ni niti opredelila, niti obrazložila. Zato revizijsko sodišče tega revizijskega razloga ni moglo obravnavati. Revizijsko sodišče pazi namreč po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka (371. člen ZPP).

Ker revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).