Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 209/2022-16

ECLI:SI:UPRS:2024:II.U.209.2022.16 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč odmera nagrade in stroškov odvetnika odvetniška tarifa stroški odvetnika zaslišanje prič v preiskavi zaslišanje priče povišanje nagrade nagrada za narok
Upravno sodišče
14. november 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej. OT predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve za drugo in vsako naslednje očitano (in ne kaznivo) dejanje. Navedeno določbo je treba po mnenju sodišča tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici oziroma v zahtevi za preiskavo podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tako tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo (nadaljevano ali kolektivno) kaznivo dejanje.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 492/2021 z dne 13. 6. 2022 se v II. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: tožena stranka) je s sklepom opr. št. Bpp 492/2021 z dne 13. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) tožniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči odmeril stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 959,29 EUR (I. točka izreka). Odločil je tudi, da se v presežku zahtevek odvetnice (pravilno: odvetnika, op. sodišča) za plačilo nagrade zavrne (II. točka izreka) ter da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik nudil brezplačno pravno pomoč upravičencu A. A. v preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 60947/2020 in nadaljnjem kazenskem postopku opr. št. I K 60947/2020. Tožena stranka je tožniku na podlagi predložene napotnice priznala 200 točk za zagovor obdolženca na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dne 7. 5. 2021 (tar. št. 9/1/3 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT + 25% po drugem odstavku 7. člena OT), 200 točk za zastopanje obdolženca na zaslišanju dne 19. 5. 2021 (tar. št. 9/1/3 OT + 25% po drugem odstavku 7. člena OT), 250 točk za sestavo in vložitev ugovora zoper obtožnico (tarif. št. 8/4 OT + 25% po drugem odstavku 7. člena OT), 600 točk za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku dne 17. 1. 2022 (tar. št. 10/3 OT), 600 točk za zastopanje na naroku dne 31. 3. 2022 (tar. št. 10/3 OT), 200 točk za urnino dne 31. 3. 2022 (6. člen OT), 300 točk za zastopanje na naroku dne 9. 5. 2022 (tar. št. 10/3 v zvezi z 10/9 OT), 200 točk za urnino - za čakanje in za čas trajanja naroka dne 9. 5. 2022, nad 1 uro za vsake začete pol ure, in ne v priglašeni višini 50 točk in 250 točk (6. člen OT), skupno tako 2550 točk. Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) je tožena stranka tožniku odmerila polovično število priznanih točk (1275 točk), kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 765,00 EUR. Tožniku so bili dodatno priznani še pavšalni materialni stroški v višini 35,5 točke oziroma 21,30 EUR, tako da skupaj priznana nagrada in stroški znašajo 786,30 EUR oziroma skupaj z 22% DDV 959,29 EUR.

3.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja še, da je tožena stranka tožniku za zastopanje na naroku za zaslišanje prič dne 19. 5. 2021 priznala eno nagrado za zastopanje v višini 160 točk in ne 160 točk za zaslišanje vsake posamezne priče, saj so se pričanja vrstila eno za drugim. Prav tako odvetniku ni bila priznana priglašena nagrada za 100% povišanje zaradi več očitanih kaznivih dejanj, saj iz sodnih spisov in obtožnice izhaja, da sta bili obdolžencu očitani le dve kaznivi dejanji, za kar odvetniku skladno z OT pripada povišek v višini 25% za drugo očitano kaznivo dejanje, nakar je bila obtožnica v delu, ki se je nanašal na drugo očitano kaznivo dejanje, delno umaknjena in kazensko-preiskovalni postopek v tem delu s sklepom z dne 14. 10. 2021 ustavljen.

Tožbene navedbe

4.Tožnik izpodbija navedeni sklep v delu, v katerem se ta nanaša na zavrnitev ostalih priglašenih stroškov (II. točka izreka), in sicer zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (OT). Navaja, da je delna zavrnitev njegovega zahtevka za plačilo nagrade za nudenje storitev brezplačne pravne pomoči napačna v delu, v katerem se nanaša na odmero nagrade za zastopanje na zaslišanju prič dne 19. 5. 2021. Pojasnjuje, da je za to storitev priglasil nagrado za zaslišanje prič (B. B., C. C. in Č. Č.) v preiskavi, in sicer za vsakega v protivrednosti 160 točk, medtem ko mu je tožena stranka priznala zgolj nagrado v enkratni vrednosti 160 točk. Dejansko stanje v obravnavani zadevi pa je drugačno od dejanskega stanja v sodbi Upravnega sodišča RS II U 379/2016 z dne 21. 6. 2017, na katero se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje tožena stranka, saj zaslišanje prič ni potekalo kontinuirano: zaslišanje priče B. B. je trajalo od 9.00 do 9.20 ure, zaslišanje priče C. C. od 10.00 do 10.19 ure, nato pa je preiskovalna sodnica nadaljevala z zaslišanjem priče Č. Č., ki se je začelo ob 10.20 uri in zaključilo ob 10.46 uri. Zaslišanje prič B. B. in C. C. torej ni potekalo kontinuirano. Tudi v primeru, če bi se smatralo, da je tožnik zaradi tega, ker je zaslišanje prič potekalo kontinuirano, upravičen zgolj do ene nagrade v protivrednosti 160 točk za zaslišanje treh prič, je zaslišanje navedenih prič trajalo v času od 9.00 do 10.46 ure ter bi mu tožena stranka morala v okviru odmere ene nagrade priznati še urnino v protivrednosti 100 točk, ki je v napotnici v zvezi z zaslišanjem prič v preiskavi ni priglasil, saj je računal s tem, da mu bo za zaslišanje vsake od treh prič priznana nagrada v protivrednosti 160 točk, brez urnine.

5.Tožnik meni, da je izpodbijana odločitev napačna tudi v zvezi s priznanjem poviška za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku, saj je priglasil 100% povišek, tožena stranka pa mu je priznala le 25%. Slednja je pri odločanju o priznanju poviškov, urejenih v tretjem (prej drugem) odstavku 7. člena OT, pomešala preiskovalni del kazenskega postopka in nadaljnji kazenski postopek po vložitvi obtožnice ter pri tem zmotno ugotovila, da sta bili obdolženemu očitani samo dve kaznivi dejanji, nakar je bila obtožnica delno umaknjena. V skladu s sodno prakso se povišek ne nanaša zgolj na različna kazniva dejanja, ampak tudi na različna dejanja, obravnavana v okviru istega kaznivega dejanja. Preiskava zoper obdolženega je dejansko potekala zaradi petih izvršitvenih dejanj (kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), izvršeno na škodo treh različnih oškodovancev, enega izvršitvenega dejanja prenašanja in hrambe mamil na naslovu stalnega prebivališča, zaradi nadaljnje prodaje neznanim oškodovancem, preiskava pa je bila nato razširjena še na preiskavo glede izvršitve prodaje mamil še enemu oškodovancu), nato pa je bila s sklepom z dne 14. 10. 2021 delno ustavljena, in sicer za dve izvršitveni dejanji. Obtožnica je bila nato vložena zaradi suma storitve enega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ki pa je vsebovalo tri izvršitvena dejanja, storjena na škodo treh oškodovancev, zato je upravičen do priglašenega 100% poviška.

6.V zvezi s storitvami, opravljenimi v fazi preiskave, tožnik meni, da bi moral biti upravičen do 100% poviška, v fazi po vložitvi obtožnice pa do najmanj 50% poviška. Tudi v zvezi s fazo postopka po vložitvi obtožnice meni, da je upravičen do višjega poviška od priglašenega 50%, in sicer do 100% poviška, saj je iz izreka sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I K 60947/2020 z dne 9. 5. 2022 razvidno, da je izvršitveno dejanje, ki je bilo storjeno na škodo oškodovanca B. B., sestavljeno iz šestih dejanj prodaje prepovedane droge, izvršitveno dejanje, storjeno na škodo oškodovanca C. C., pa iz treh dejanj prodaje prepovedane droge in je torej šlo za ločena dejanja, v zvezi s katerimi so podani elementi, ki posamezna dejanja krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojna izvršitvena dejanja in se kot takšna tudi samostojno dokazujejo.

7.Tožnik še navaja, da je tožena stranka nepravilno obračunala tudi nagrado v zvezi z dne 9. 5. 2022 opravljenim narokom za glavno obravnavo, ko mu je namesto priglašenih 600 točk priznala zgolj nagrado v obsegu 300 točk, česar v izpodbijanem sklepu tudi ni obrazložila. Meni, da je odmera po tar. št. 10/3 OT v zvezi s tar. št. 10/9 OT materialnopravno očitno napačna, upoštevajoč dejstvo, da je pri naroku za glavno obravnavo, opravljenim dne 9. 5. 2022, šlo za zadnji narok, zato pravilna odmera obsega 200% iz tarifne številke 10/3 OT, torej 600 točk. Ker je odmera nagrade v tem oziru materialnopravno napačna, prav tako pa ni obrazložena, je podana bistvena kršitev določb postopka.

8.Glede na vse navedeno tožnik v tožbi predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep v II. točki izreka (zavrnitev zahtevka za plačilo nagrade v presežku) odpravi ter zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek, hkrati pa zahteva tudi povračilo stroškov postopka upravnega spora.

Navedbe tožene stranke

9.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in navaja, da so vsa zaslišanja prič potekala v enem dnevu, vmesna krajša prekinitev pa ne pomeni prekinitve kontinuiranega dogodka, saj bi se tudi v primeru glavne obravnave štelo, da gre za en narok, čeprav bi se prekinil zaradi odmora. Tožnik bi bil sicer resda upravičen tudi do urnine, vendar te ni priglasil, zato mu je sodišče ni moglo priznati. Meni, da so neutemeljene tudi navedbe tožnika glede razlikovanja med postopkom preiskave in kazenskim postopkom. Dejstvo je, da sta bili obdolžencu očitani dve kaznivi dejanji v fazi preiskave, zato je upravičen le do poviška za drugo kaznivo dejanje. Po obtožnici pa je šlo le še za eno kaznivo dejanje, in sicer za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, kjer je za dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami potrebno večkratno delovanje, da se doseže dejanski stan prometa. Pri posamezni prodaji prepovedane droge tako ni mogoče govoriti o samostojnem izvršitvenem dejanju, kot to zmotno zahteva tožnik. Po mnenju tožene stranke so v obtožnici podani elementi, ki (le) dve dejanji krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Druga procesna dejanja

10.V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor upravičencu do brezplačne pravne pomoči A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal, prav tako v postopku ni opravil nobenih drugih procesnih dejanj.

Odločitev brez glavne obravnave

11.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno. V tej zadevi namreč med strankami ni sporno, da je tožena stranka z odločbo opr. št. Bpp 492/2021 z dne 20. 4. 2021 tožnika določila za izvajalca brezplačne pravne pomoči, odobrene A. A., v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer v kazensko preiskovalnem postopku opr. št. I Kpr 60947/2020, ki je bil v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ter nadaljnjem kazenskem postopku, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I K 60947/2020. Prav tako ni sporno, da je tožnik po zaključku kazenskega postopka na prvi stopnji toženi stranki dne 10. 5. 2022 vrnil izpolnjeno napotnico, v kateri je priglasil stroške, o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanem sklepu. Sporna so le vprašanja glede pravilne uporabe OT in gre torej izključno za pravna vprašanja, za kar ZUS-1 sodišču daje izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

12.Tožba je utemeljena.

13.Skladno s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

14.Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na: a) odmero nagrade po tar. št. 9 OT za zaslišanje treh prič v preiskavi dne 19. 5. 2021; b) odločitev o višini poviška po drugem odstavku 7. člena OT zaradi več kaznivih oziroma izvršitvenih dejanj po 186. členu KZ-1; ter c) odmero nagrade po tar. št. 10/9 v zvezi z 10/3 OT za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 9. 5. 2022.

15.Skladno s tar. št. 9 OT je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku za udeležbo na zaslišanju prič v preiskavi pripada nagrada v višini 160 točk, temveč je sporno vprašanje, ali je tožnik za zaslišanje vsake od treh zaslišanih prič v istem dnevu upravičen do priglašenih 3 x 160 točk ali zgolj do ene nagrade po 160 točk, kot mu je priznala tožena stranka, z obrazložitvijo, da se zaslišanja, opravljena na isti dan kontinuirano, štejejo kot en narok in se odmeri zgolj ena nagrada.

16.Sodišče pojasnjuje, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, kar je drugače od prej veljavnega Zakona o odvetniški tarifi (ZodvT), ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej. Takšno stališče je naslovno sodišče zavzelo že v več sodbah, npr. v sodbah opr. št. II U 140/2023-12 z dne 16. 7. 2024, opr. št. II U 451/2022-18 z dne 9. 7. 2024, opr. št. II U 373/2020-11 z dne 6. 4. 2023, opr. št. I U 1954/2019 z dne 9. 9. 2021 in opr. št. I U 1016/2017 z dne 8. 11. 2017. S tem je naslovno sodišče odstopilo od (starejše) sodne prakse oziroma stališč, zavzetih v sodbah opr. št. II U 379/2016-7 z dne 21. 6. 2017 (na katero se je sklicevala tožena stranka) in opr. št. I U 1356/2019 z dne 6. 5. 2020.

17.V drugem odstavku 7. člena OT, kot je veljal v času, ko je odvetnik opravil odvetniške storitve, da se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

18.Sodišče soglaša s stališčem tožnika, da OT predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve za drugo in vsako naslednje očitano (in ne kaznivo) dejanje. Navedeno določbo je treba po mnenju sodišča tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici oziroma v zahtevi za preiskavo podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tako tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo (nadaljevano ali kolektivno) kaznivo dejanje, zaradi česar je tako v tem delu pritrditi tožbenim navedbam. Po presoji sodišča je utemeljeno določbo utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje, in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora namreč pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje, od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena. Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano (in ne zgolj za vsako kaznivo) dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.

19.Ob upoštevanju (med strankami nespornega) dejstva, da je v obravnavanem primeru šlo za več izvršitvenih dejanj, bi torej tožena stranka morala navedeno upoštevati pri zvišanju skupne vrednosti storitve. Na tem mestu pa sodišče še pripominja, da tožena stranka ni dolžna priznati odvetniku višje nagrade od priglašene, saj je v tem oziru vezana na njegov predlog.

20.V zvezi z odmero nagrade za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 9. 5. 2022 sodišče pritrjuje tožniku, da mu je tožena stranka neupravičeno priznala zgolj 300 točk (t. j. 50% nagrade po tar. št. 10/9 v zvezi s tar. št. 10/3 OT), saj je v tar. št. 10/9 OT določeno, da se za zagovor ali zastopanje na naroku za glavno obravnavo v primeru, kadar traja obravnava več kot en dan, odvetnik upravičen do nagrade po 1. do 7. točki te tarifne številke tudi za zadnji narok, torej do 600 točk, medtem ko je za vse ostale naroke upravičen (zgolj) do nagrade v višini 50% iz 1. do 7. točke te tarifne številke. Ker tožena stranka dejstva, da je 9. 5. 2022 potekal zadnji narok v kazenski zadevi I K 60947/2020, v kateri je tožnik kot odvetnik zastopal obdolženca-upravičenca do brezplačne pravne pomoči, ni prerekala, tako sodišče ugotavlja, da je tožnik za zagovarjanje obdolženca na zadnjem naroku z dne 9. 5. 2022 upravičen do nagrade v višini 600 točk po tar. št. 10/9 v zvezi s tar. št. 10/3 OT.

21.Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialne določbe OT, zato je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

22.Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča, ki jih je sodišče zavzelo v tem postopku.

K II. točki izreka

23.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik) je tožnika v postopku upravnega spora zastopal pooblaščeni odvetnik, zato je upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22 % DDV (odvetnik je namreč zavezanec za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

24.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ).

25.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Zoper navedeno sodbo je bil sicer vložen predlog za dopustitev revizije, pri čemer je Vrhovno sodišče RS s sklepom X Dor 68/2023-3 z dne 6. 9. 2023 dopustilo revizijo (med drugim) glede vprašanja, ali gre pri zagovoru oziroma zastopanju v predhodnem postopku po tar. št. 9 OT v primeru kontinuiranega - zaporednega zaslišanja strank in prič na isti dan v postopku za eno dejanje (za katero se v primeru trajanja nad eno uro v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT prizna dodatno urnina) ali za več posameznih dejanj, pri čemer se za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne stranke/priče na isti dan prizna nagrada. Revizija je bila nato s sklepom opr. št. II U 373/2020-27 z dne 5. 10. 2023 zavržena iz razloga nepravočasnosti in nepopolnosti, zaradi česar Vrhovno sodišče RS o reviziji ni odločalo.

2Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Z dnem 4. 6. 2022 se je namreč začela uporabljati spremenjena OT, ki smiselno enako določa v tretjem odstavku 7. člena OT.

3OT iz leta 2000 je v takrat veljavnem drugem odstavku 10. člena izrecno določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, zato je v času veljavnosti takratne tarife upravni odbor Odvetniške zbornice sprejel stališče, da odvetnikom ne pripada dodatek (25% oziroma največ 100%) za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja. Dne 12. 7. 2003 je nato stopila v veljavo nova OT, kjer je bilo v drugem odstavku 8. člena, smiselno enako kot v sedaj veljavnem drugem odstavku 7. člena OT, določeno, da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%. Po presoji sodišča je utemeljeno sklepati, da je bila sprememba sprejeta ravno z razlogom, da se odvetnikom prizna dodatek za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje tudi v okviru nadaljevanega ali kolektivnega kaznivega dejanja, ne pa več (samo) za vsako nadaljnje kaznivo dejanje.

4Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

-------------------------------

Zveza

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 9, 10, 10-9, 10-3 Odvetniška tarifa (2015) - člen 7, 7/2, 7/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia