Jedro

Ravnanje policije kot posebno preiskovalno dejanje po 149.a členu ZKP in kot poizvedovalno dejanje po 148. členu ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega R.M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 29. 11. 2017 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega R.M. za izločitev dokazov. Odločitev je bila izdana s sklepom I K 8230/2017. 2. Zoper sklep se je pritožil navedeni zagovornik, kot je razumeti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se pritožbena obrazložitev, z izjemo oblike in nekoliko manjšega obsega, skoraj v ničemer ne razlikuje od pritožnikovega predloga za izločitev dokazov, ki ga je, kot rečeno, sodišče prve stopnje zavrnilo. To je pomembno, kajti po razumljivih razlogih v obrazložitvi sklepa, je na vse pritožnikove navedbe dejansko odgovorilo že sodišče prve stopnje, pa je tako pritožbenemu sodišču ostala zgolj ocena, ali se je z odgovori strinjati, ali pritrditi pritožnikovi jedrni ugotovitvi, po kateri je temelj vseh odredb s strani preiskovalnega sodnika oziroma pristojnega državnega tožilca, dejanje policije z dne 12. 8. 2016. Tedaj so namreč policisti izvajali tajno opazovanje po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), vendar brez ustreznih dokaznih podlag in ne, da bi jim bilo to po omenjenem preiskovalnem sodniku ali pristojnemu državnemu tožilcu z odredbo iz petega odstavka tega člena dovoljeno.

5. Čeprav bi držalo, da se je "vse skupaj" začelo z dejanjem policije 12. 8. 2016, to po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni bilo posebno preiskovalno dejanje po 149.a členu ZKP, ampak le poizvedovalno dejanje v smislu zbiranja informacij o kaznivem dejanju po 148. členu ZKP. Razlike v vrsti in sami izvedbi dejanj so v razlogih sklepa podrobno in zlasti pravilno povzete, kar hkrati pomeni, da niti dokazne podlage ali standardi, zato, da bi bilo katero od teh opravljeno, ne morejo biti enakovredne oziroma enako visoki. Sploh pa pritožnik v tej zvezi prezre razloge v 10. točki obrazložitve sklepa, po katerih je jasno, da policisti niso delovali zgolj na podlagi ene informacije, ampak da so informacije predhodno in naknadno dopolnjevali, jih primerjali in podobno. Pomeni, da je bilo dejanje policije dne 12. 8. 2016 tudi kot poizvedovalno dejanje informativno utemeljeno, medtem ko je preizkušanje pravilnosti pridobljenih informacij predmet morebitnih preiskovalnih ali drugih procesnih dejanj znotraj kazenskega postopka, ki bodo po pravilni oceni sodišča prve stopnje šele morala biti opravljena.

6. Glede na obrazloženo, in ker v pritožbeni obrazložitvi, kot rečeno, ni zaslediti ničesar, kar ne bi bilo že preizkušeno, je bilo o pritožbi zagovornika obdolženega R.M. odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).