Jedro

Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.

Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da je sodišče od njega zahtevalo izjavo na obrazcu ZST-1 in mu postavilo nemogoče rok, v katerem zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel urediti zahtevanega. V roku je o svoji neopravilnosti in neusposobljenosti obvestil tudi sodišče. Izjava na vlogi Bpp je verodostojna in podpisana. Nima nobenih sredstev že 10 let. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi in drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke. Predlogu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljevanju izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče torej od vložnika take vloge zahteva, da vlogo dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Glede na to, da dolžnik ni sledil pozivu sodišča z dne 31. 12. 2013, v katerem je bil opozorjen na posledice, če v postavljenem roku ne bo ravnal v skladu z navodili sodišča, je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno kot nepopoln zavrglo. Dolžnik je k svojemu predlogu za oprostitev predložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa glede na zgoraj navedeni člen izjave (ki mora biti na predpisanem obrazcu) ne more nadomestiti, čeprav ta vsebuje podatke, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1. Dolžnik je sicer dne 15. 1. 2014 zaprosil, da se mu zaradi začasne nezmožnosti za delo prizna mirovanje predmetne zadeve, vendar mu sodišče v pozivnem sklepu določenega roka ni podaljšalo. Dolžino roka določi sodišče glede na okoliščine primera, to je npr. glede na naravo pomanjkljivosti, kar je v konkretnem primeru vložitev predpisanega obrazca ZST-1, ki je strankam dostopen tudi prek spletne strani Ministrstva za pravosodje. Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje. Sodišče druge stopnje dolžniku še pojasnjuje, da o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, organ okrožnega sodišča (31a. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči). Pritožba dolžnika je tako neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik bo torej sodno takso za ugovor dolžan plačati.