Jedro

V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe je mogoče izpodbijati odločitve sodišča o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca samo v primeru, če je z odločitvijo o njem sodišče prekoračilo pravice, ki jih ima po zakonu.

Izrek

Zahteva obsojenega za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima pravnomočnima sodbama je bil obsojeni spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 1. in 4. odstavku 240. člena KZ RS ter mu je bila izrečena zaporna kazen.

Obsojenec je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V zahtevi uveljavlja, da je škoda nepravilno ugotovljena ter da predstavnica oškodovanega podjetja ni predložila ustreznih računov. Iz teh razlogov meni, da je sodišče prve in druge stopnje kršilo kazenski zakon po 1., 2., 3. in 4. točki 363. člena ZKP, kakor tudi v zvezi s prisojenim premoženjskopravnim zahtevkom kršilo 1. do 6. točko 2. odstavka 95. člena ZKP in 2. odstavka 108. člena ZKP, na katerega se tudi nanaša določitev škode in višina kazni.

Vrhovnemu sodišču je predlagal, da od predstavnice oškodovanega podjetja zahteva račune ali odredi sodnega izvedenca, da bi se ugotovilo dejansko stanje glede nastale škode, poleg tega pa da se spremeni tisti del sodbe, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek oškodovanega podjetja.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Obsojenec z izpodbijanjem višine nastale škode uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa se v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe po 427. členu ZKP ne more uveljaviti. Prav tako obsojenec v tem postopku ne more izpodbijati odločitve sodišča o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku oškodovanemu podjetju, saj je v 1. točki 427. člena ZKP predvideno, da se kršitev iz 5. točke 365. člena v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe omeji le na primere prekoračenja pravice, ki jo ima sodišče pri odločanju o kazni, varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podan noben razlog iz 427. člena ZKP, na podlagi katerega bi lahko ugodilo obsojenčevi zahtevi, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo.