Jedro

Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 16.265,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2001 do plačila, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom rubežem dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev. Zoper sklep je dolžnik dne 12.6.2000 vložil ugovor. Navedel je, da upniku res dolguje znesek 122.898,13 SIT, vendar ne po svoji, ampak upnikovi krivdi. Upniku je namreč blago plačeval tako, da je denar izročal njegovemu zastopniku ob dobavi blaga. Ker je upnik nenadoma prenehal dobavljati COCA-COLO, mu navedenega zneska ni mogel plačati. Ni dolžnikova krivda, da blago ni bilo plačano, zato je upniku pripravljen plačati le glavnico. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 57. člena ZIZ ugovor poslalo upniku v odgovor, na katerega je upnik tudi odgovoril. Navedel je, da ugovor ni utemeljen. Trditve, da je dolžnik blago sproti plačeval, ne držijo, saj v nasprotnem primeru dolg ne bi nastal. Res je, da je dolžnik svoje že prej zapadle obveznosti poravnaval šoferju, ko je pripeljal novo blago. Po dobavi novega blaga je bil dolžniku poslan račun. Dolžnik bi moral po prejemu vtoževanih računov, le-te plačati. Če zastopnika upnika ni bilo več, bi jih moral plačati preko banke. V odgovoru je priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika skladno s 34. členom ZIZ spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 12.6.2000 zavrnilo kot neutemeljen in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Izrek o upnikovih stroških odgovora na ugovor temelji na prvem odstavku 165. člena, v zvezi s 154. členom in 1. odst. 155. člena ZPP ter 15. členom ZIZ. Ker je bil upnikov odgovor na ugovor potreben, je pritožbeno sodišče upniku priznalo priglašene stroške nagrade odvetniku za sestavo odgovora na ugovor po tarifni št. 21/5 Odvetniške tarife 150 točk, kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odočanja znaša 13.500,00 SIT in stroške poštnine v znesku 200,00 SIT. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo višjih stroškov za sestavo odgovora na ugovor, ker le-ti skladno s 3. alineo 5. odst. Tar. št. 21 Odvetniške tarife niso bili potrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot potrebne stroške je sodišče druge stopnje upniku priznalo tudi 19% DDV na podlagi 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar znaša 2.565,00 SIT. Skupni znesek tako odmerjenih stroškov je razviden iz 2. odst. izreka tega sklepa.