Jedro

Upniki lahko predlagajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo in odtujitvijo dolžnikove nepremičnine, če je dolžnik vknjižen kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik predlagal, da se dolžnici prepoveduje odtujitev in obremenitev solastninskega deleža do 1/2 nepremičnin parc.št. 84/1 in 84/2 k.o. S. P..

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi upnik navaja, da je ugotovitev, da je upnik navedel v predlogu napačne parcelne številke, ni točno, saj sta parceli 84/1 in 84/2 navedeni v kupoprodajni pogodbi in plombi za vpis lastninske pravice 8727/2006, kjer sta parceli navedeni v A listu pod številko 4 in 5. Nadalje navaja, da je stališče, da bi moral upnik izkazati, da dolžnica s svojim premoženjem razpolaga v škodo upnika preozko. Kot je upniku znano, je to edino premoženje dolžnice večje vrednosti. Tako stališče sodišča lahko pomeni kršitev ustavne pravice do pravnega varstva. Nevarnost nemožnosti izpolnitve je verjetno izkazana z razlogi, ki jih je navedel že v predlogu in še dodatno opisuje dejanje kriminalistov v zvezi z ovadbo zoper dolžnico in s tem v zvezi smatra, da je izkazal nevarnost. Dolžnica z izdajo začasne odredbe tudi ne bi utrpela nobene škode. S stališčem, da je začasna odredba neizvršljiva, ker sta v zemljiški knjigi kot lastnika vpisana K F in KJ je neutemeljena,saj se začne zemljiškoknjižni postopek s plombo in nastopijo tudi publicitetni učinki vpisa. Vpis pravic in pravnih dejstev učinkuje pod pogojem, da je predlogu ugodeno od trenutka vpisa plombe.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru upnik pred vložitvijo tožbe zahteva zavarovanje svoje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe s prepovedjo in odtujitve lastninskega solastnega deleža nepremičnine 84/1 in 84/2 k.o. S P pred vložitvijo tožbe. Poleg splošnih pogojev za izdajo take začasne odredbe, ki jih ZIZ določa v členu 270 ZIZ je tudi posebni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je dolžnik lastnik sporne nepremičnine in da je ta pravica vknjižena v zemljiški knjigi (člen 271 točka 2 ZIZ), saj se samo v takem primeru lahko vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi. Lastninska pravica na nepremičnini se ne pridobi z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, temveč z vpisom v zemljiško knjigo (1. odst. 49. člena SPZ). Ker dolžnica ni lastnica sporne nepremičnine, saj je kot lastnik še vedno vpisan nekdo tretji, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo iz navedenih razlogov, pri čemer se je po nepotrebnem ukvarjalo, ali so podani ostali splošni pogoji za njeno izdajo in v zvezi s tem pritožbeno sodišče kot nepotrebno ne odgovarja na pritožbene trditve o splošnih pogojih za izdajo začasne odredbe. V zvezi s posebnimi pogoji, pa kot že omenjeno dodaja, da je poseben pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, da je dolžnik vpisan kot lastnik in v zemljiški knjigi V tem delu je določba člena 271 točka 2 ZIZ jasna, saj določa, da sme sodišče prepovedati dolžniku, da ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi. Začeti zemljiškoknjižni postopek in v zvezi s tem navedene pravne posledice in odločanje o vrstnem redu vpisov v zemljiški knjigi, ki jih navaja upnik, v ničemer ne vplivajo na pravilnost odločitve, ko pa ZIZ, kot specialni predpis zahteva, da so pravice že vknjižene v zemljiški knjigi. Ker v konkretnem primeru kot že omenjeno ni zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe (dolžnica ni vknjižena v zemljiški knjigi kot lastnica), se upnik ne more sklicevati na ustavno zajamčeno pravico do sodnega varstva.

Ker ni podan tako nobeden od uveljavljenih pritožbenih razlogov, je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).