Jedro

Preoblikovanje toženčevega premoženja v likvidnejšo obliko v povezavi z njegovim slabšim dohodkovnim stanjem verjetno izkazuje nevarnost precej otežene uveljavitve tožnikove terjatve.

Nenazadnje je imel pritožnik možnost ponuditi drugačen način zavarovanja terjatve (drugi odstavek 274. člena ZIZ), a tega doslej ni storil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 10. 7. 2023, s katero je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev dela stavbe ...-6396-2 in odredilo zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

2.Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in sklep o zavarovanju razveljavi in postopek zavarovanja ustavi.

Z ugotovitvijo, da je z verjetnostjo podana tožnikova terjatev za plačilo odškodnine v višini 36.000 EUR s pripadki, je sodišče prejudiciralo višino odškodnine in s tem kršilo pravila pravdnega postopka.

Sodišče je na več mestih prekoračilo trditveno podlago. Priznava, da je objavil oglas za prodajo stanovanja. Tržne razmere so ta čas še dokaj ugodne, pričakovati pa je, da bodo cene nepremičnin padle. Pomembno je, ali namera za prodajo nezasedenega stanovanja izkazuje subjektivno nevarnost precejšnje otežitve uveljavitve terjatve. O tem se sodišče ni izreklo. Iz sklepa VS RS III Ips 78/99, na katerega se sklicuje sodišče, ne izhaja, da sprememba oblike premoženja predstavlja tako nevarnost. Navedeno je le, da je v takem primeru izdaja začasne odredbe mogoča. Odločitev za obravnavano zadevo zato ni pomembna. Neposredno uporabljiv ni niti sklep US RS Up-648/05 z dne 15. 12. 2003, v katerem je navedeno le, da je lahko sporno stališče, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnine ni ogrožen. Ogroženost torej ni nujna posledica navedenega dejstva.

Izpodbijana odločitev je materialnopravno napačna in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Prodaja stanovanja predstavlja spremembo premoženja, ki sama po sebi ni nedopustna. Dolžnikovo ravnanje postane nedopustno šele, ko implicira zaključek, da bo zaradi njega nastala nevarnost za njegovo sposobnost poravnati dolg. Sledeč sklepu VSL II Cp 680/2019 namera prodaje stanovanja še ne pomeni, da bi bila uveljavitev terjatve precej otežena. Podobno stališče je bilo zavzeto v sklepih VSC I Cp 165/2023 in I Cp 166/2023 ter VSL I Cpg 498/2012. Upnik mora izkazati dodatno okoliščino, na podlagi katere gre sklepati, da zamenjava premoženja predstavlja nevarnost otežene izpolnitve terjatve. Take okoliščine so zlasti prodaja pod ceno, skrivanje gotovinskih sredstev, ustvarjanje umetnih bremen na nepremičnini, siceršnja prezadolženost dolžnika, spreminjanje pojavne oblike premoženja iz likvidnega v izrazito nelikvidno premoženje, ki ga kasneje ne bo mogoče vnovčiti. Teh okoliščin tožnik ni zatrjeval. Navedel je le, da bi toženec lahko kupnino porabil za druge namene ali jo skril, a so te navedbe ostale neizkazane, sodišče pa jih ni ugotavljalo.

Ne drži, da naj bi sinovoma večkrat rekel, da po njem ne bosta dobila ničesar. To bo lahko potrdil v predlaganem zaslišanju. Tudi sicer svoje preživninske obveznosti do obeh sinov redno izpolnjuje.

Ugotovitve, da je slabšega dohodkovega stanja, da ni izkazal kreditne sposobnosti, zaposlitve za nedoločen čas ali nezadolženosti, nimajo podlage v tožnikovih navedbah. Tudi po sklepu US RS Up-648/05 je breme zatrjevanja okoliščin glede verjetne nevarnosti bistveno otežene uveljavitve terjatve pri tožniku. Negativnih dejstev sam niti ne more izkazati, je pa navedel, da nima dolgov, da je zaposlen in da povprečno bruto plača znaša 2.800 EUR, kar je več od povprečne plače v Republiki Sloveniji. Teh dejstev tožnik ni prerekal. Zaradi tem nasprotnih ugotovitev v sklepu je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, obravnavana zadeva pa bistveno podobna primerom iz sodne prakse.

Ker se je toženec seznanil s tožbo šele 26. 7. 2023, je ugotovitev o časovnem sovpadanju vložitve tožbe in objave prodajnega oglasa zavajajoča.

Zmoten je zaključek, da bo tožencu z blokado premoženja nastala le neznatna škoda. Začasna odredba posega v svobodno izvrševanje lastninske pravice. Poleg tega je stanovanje prazno, cene nepremičnin padajo, vrednost stanovanja pa pada tudi zaradi nezasedenosti.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek).

6.Z ugotovitvijo o verjetni izkazanosti terjatve v višini 36.000 EUR sodišče ni prejudiciralo odločitve o utemeljenosti zahtevka. Izrecno je navedeno, da je terjatev v taki višini "le" verjetno izkazana.

7.Odločitev o verjetno izkazani nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ temelji na preudarkih, - da za izkaz subjektivne nevarnosti zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve, - da toženec živi v stanovanju svoje partnerke, da mesečno plačuje dve preživninski obveznosti, da bruto plača ne bi zadoščala za poplačilo uveljavljane terjatve, da ni izkazano, da bi bil kreditno sposoben, da razpolaga le še z osebnim vozilom starejšega letniku, ki na trgu dosega vrednost 7.000 EUR, in da poleg obravnavanega stanovanja ni lastnik drugega vrednejšega premoženja, - da je takoj po vložitvi tožbe pričel oglaševati prodajo stanovanja, kar kaže na namen onemogočiti poplačilo terjatve oziroma je toženec s tem soustvaril okoliščine, v katerih obstaja nevarnost precej otežene uveljavitve terjatve, - da preoblikovanje toženčevega premoženja v likvidnejšo obliko v povezavi z njegovim slabšim dohodkovnim stanjem povečuje nevarnost zmanjšanja možnega poplačila terjatve, - da presoja sorazmernosti med višino uveljavljene terjatve in vrednostjo zavarovanja pride v poštev v primerih, ko je zavarovanje predlagano glede več stvari, - da bo toženec v primeru izdaje začasne odredbe lahko izvrševal posest, vanjo vlagal in jo dajal v najem in bo zato utrpel le neznatno škodo. .

8.Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da za izkaz subjektivne nevarnosti zadostuje dolžnikovo delovanje na premoženjskem področju, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Pritožbeni očitki, da navedeno stališče odstopa od stališč v sodni praksi, niso utemeljeni. Že sodišče prve stopnje je opozorilo na stališče Vrhovnega sodišča, zavzeto v sklepu III Ips 78/99 z dne 10. 6. 1999, po katerem lahko nevarnost izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Pritožnik ne zatrjuje, da je v kasnejših odločitvah višjih sodišč, na katere se sklicuje, sodišče utemeljilo (morebiten) odstop od navedenega stališča, niti to ne izhaja iz razlogov teh odločitev.1 Poleg tega odločitvi v sklepih VSL I Cpg 498/2012 in II Cp 480/2019 temeljita na presoji konkretnih okoliščin, kot zadosten razlog za zavrnitev predlagane začasne odredbe pa v nobeni od njiju sodišče ni ovrednotilo dejstva, da bo dolžnik v zameno za stvar, glede katere je bilo predlagano zavarovanje, pridobil denar.

9.Stališče iz sklepa US RS Up-648/02 je v izpodbijanem sklepu resda povzeto manj natančno, a pomanjkljivost ni vplivala na težo argumenta. Navedeno je, da je rešitev, da nadomestitev ene oblike premoženja z drugo nima negativnega vpliva na upnikovo možnost za uveljavitev terjatve, po stališču Ustavnega sodišča sporna, v odločbi pa je navedeno, da je to stališče lahko ustavnopravno sporno.2 Iz obeh zapisov ne izhaja nič več kot to, da stališče morda ni ustavnopravno brezhibno. Sklicevanje na navedeno odločbo US RS je tako le podpora stališču VS RS iz III Ips 78/99.

10.Ni utemeljeno pritožnikovo stališče, da dolžnikovo ravnanje postane nedopustno šele, ko implicira zaključek, da bo zaradi njega nastala nevarnost za njegovo sposobnost poravnati dolg. Po zakonskem besedilu zadostuje verjetnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve precej otežena.

11.Pravilen je zaključek v izpodbijanem sklepu, da preoblikovanje toženčevega premoženja v likvidnejšo obliko v povezavi z njegovim slabšim dohodkovnim stanjem verjetno izkazuje nevarnost precej otežene uveljavitve tožnikove terjatve.

12.Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik dolžan izkazati okoliščine, zaradi katerih bo ob razpolaganju s premoženjem znatno otežena uveljavitev terjatve. Tožnik je zatrjeval, da toženec nima drugega vrednejšega premoženja. V zvezi s tem se je toženec branil z navedbami o mesečnih dohodkih in lastništvu vozila. Ugotovitve v sklepu, da ni izkazal kreditne sposobnosti, zaposlitve za nedoločen čas ali/in nezadolženosti, gredo prek navedb strank. Ne glede na to je na podlagi ugotovitev o toženčevih dohodkih (bruto plača 2.800 EUR, zmanjšana za dve preživninski obveznosti) in vrednosti vozila pravilen zaključek o verjetni izkazanosti trditve, da toženec nima drugega vrednejšega premoženja, ki bi omogočilo poplačilo uveljavljene terjatve.

13.Podatki spisa potrjujejo toženčevo navedbo, da mu je bila tožba vročena šele po objavi oglasa, a je hkrati izkazana tudi tožnikova navedba, da je pred vložitvijo tožbe prejel poziv k plačilu odškodnine in da se na poziv ni odzval.

14.Ni odločilno, ali je toženec sinovoma večkrat rekel, da po njem ne bosta dobila ničesar, niti ali redno izpolnjuje preživninsko obveznost. Bistveno je, da je verjetno izkazano, da bi v primeru prodaje stanovanja bila uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena. Nenazadnje je imel pritožnik možnost ponuditi drugačen način zavarovanja terjatve (drugi odstavek 274. člena ZIZ), a tega doslej ni storil.

15.Po navedenem je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 365. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Iz sodne prakse višjih sodišč tudi ne izhaja, da bi bilo stališče VS RS preseženo. Glej npr. sklep VSL Ip 834/2018.

2V odločbi (3. točka obrazložitve) je navedeno: "Ni izključeno, da so lahko sporna (tudi ustavnosporna) stališča Višjega sodišča o tem, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnine ni ogrožen, ker bo pridobil znatna sredstva s kupnino..."