24. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 745/2003 z dne 8. 7. 2004 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (tožnik v delovnem sporu) je vložil tožbo za izplačilo razlik v plači. Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika, ker je delodajalec (toženec v delovnem sporu) utemeljeno uveljavljal ugovor zastaranja terjatve. Pritožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo. Višje delovno in socialno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovitvijo nižjega sodišča, da je bil pritožnikov zahtevek vložen po preteku zastaralnega roka.

2.Pritožnik, nezadovoljen z odločitvijo Višjega sodišča, vlaga ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da je sodišče odločilo očitno nezakonito. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava naj bi mu bile kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave. Z odstopom od sodne prakse naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa pravica iz 23. člena Ustave. Višjemu sodišču očita tudi, da je ignoriralo vsebino pritožbe, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugodi ustavni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi. Stroške v zvezi z ustavno pritožbo priglaša po Odvetniški tarifi.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Navedbe pritožnika, ki pomenijo zgolj očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, zato ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. Izpodbijano sodno odločbo je zato Ustavno sodišče preizkusilo le z vidika morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takšnih kršitev pa pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika s sprejetimi odločitvami namreč ne more utemeljiti njegovih očitkov o kršitvah pravic iz 49. in 66. člena Ustave. Za takšne kršitve bi šlo, če bi izpodbijana sodna odločitev vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s katero izmed teh človekovih pravic, česar pa pritožnik ne izkaže. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo storilo sodišče s pristranskim odločanjem, ki ga pritožnik prav tako z ničimer ne izkaže. Prav tako ne gre za primer, da bi odločitev sodišča odstopala od siceršnje sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Pritožnik se namreč v utemeljitev navedene kršitve sklicuje na sodno odločbo, ki v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev, ni enaka pritožnikovemu primeru.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil očitek pritožnika o kršitvi 25. člena Ustave, ki naj bi jo storilo Višje sodišče s tem, ko naj bi ignoriralo njegovo pritožbo, kar je mogoče razumeti kot očitek, da mu Višje sodišče ni odgovorilo na posamezne pritožbene navedbe. Omenjena ustavna pravica namreč stranki zagotavlja pravico, da se pritožbeno sodišče opredeli do bistvenih navedb pritožbe. Vendar pa tudi za ta pritožnikov očitek velja, da s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnik ne more utemeljiti zatrjevane kršitve ustavne pravice.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan