Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da identiteta tožeče stranke ni sporna in gre za očitno pomoto v imenu (firmi) tožeče stranke, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. Tako očitno pomoto pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22680/2016 z dne 11. 3. 2016 v 1. odstavku izreka v veljavi za znesek 1.078,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9. 2. 2016 dalje do plačila, v preostanku nad tem zneskom, to je za znesek 390,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9. 2. 2016 dalje, pa se navedeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (I. odstavek izreka). Nadalje je navedeni sklep o izvršbi pustilo v celoti v veljavi v 3. odstavku izreka (II. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v višini 767,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (III. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Gre za laično pritožbo brez navedbe konkretni pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je navedba firme tožeče stranke v uvodu izpodbijane sodbe in sicer R-G. d. o. o. napačna. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je postopek v konkretni začel s predlogom za izvršbo, ki ga je vložil upnik R. d. o. o. Tudi v nadaljevanju spisa je tožeča stranka označena s firmo R. d. o. o., z enako firmo jo je označila tudi sama tožena stranka v obravnavani pritožbi. Glede na to pritožbeno sodišče ne dvomi, da identiteta tožeče stranke ni sporna in gre za očitno pomoto v imenu (firmi) tožeče stranke, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. Tako očitno pomoto pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom (prvi odstavek 328. člena ZPP).

7. V postopku v sporu majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo. Tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (452. člena ZPP). Tožena stranka na vlogo tožeče stranke, s katero je le-ta dopolnila tožbo ni odgovorila in je torej vsa relevantna dejstva navedla v ugovoru zoper sklep o izvršbi (list. št. 7 - 10). V njem je obstoj poslovnega sodelovanja oziroma opravljanja keramičarskih del priznala, nasprotovala pa je sami višini izstavljenega računa za ta dela. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo kot nesporno dejstvo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na podlagi podjemne pogodbe tako, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila keramičarska dela v poslovnem prostoru na naslovu B. in zanje izdala sporni račun v znesku 1.469,33 EUR (A2). Glede na to so pritožbene navedbe, da tožena stranka keramičarski del ni naročila prepozne in kot take neupoštevne. Poleg tega tožena stranka z njimi uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi nespornega dejstva, da so se dela opravljala prvi dan 6 ur, drugi dan 4 ure in tretji dan 2 uri, skupaj torej 12 ur, upoštevaje, da so delali trije delavci pa 36 ur ter na podlagi izvedenskega mnenja, iz katerega izhaja, da je bilo za sporno delo potrebno najmanj 33,51 ur, pravilno tožeči stranki priznalo plačilo, ki ustreza 36 uram opravljenega dela. Nasprotne, tudi sicer pavšalne pritožbene navedbe, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga kot rečeno v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.

9. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).