Jedro

Iz vloge tožnika, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik postavil svoj zahtevek za 19,83 enot in sam navaja, da je pri izpolnjevanju vloge prišlo do napake. Kot je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ, je na stranki zaveza, da svoj zahtevek natančno opredeli in natančno označi, na katerih enotah rabe uveljavlja posamezen zahtevek. Glede na navedeno so bila tožniku pravilno odobrena sredstva za 19,38 enot v pravilni višini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v celoti ugodil zahtevku tožnika za uveljavljanje neposrednih plačil v kmetijstvu za leto 2007 in sicer za integralno poljedelstvo (v nadaljevanju IPL) za 19,83 enot v višini 3.910,67 EUR in Prid. avth. in trd. sort. kmet. rast. za 9,34 enot v višini 961,18 EUR, torej v skupni višini 4.871,85 EUR. Tožnik je dne 7. 5. 2007 vložil pri prvostopnem organu vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007. Prvostopni organ je svojo odločbo izdal na podlagi 99. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06, v nadaljevanju ZKme), 3. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2007 (Uradni list RS, št. 19/07 in 96/07, v nadaljevanju Uredba) in v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (Uradni list RS, št. 19/07 in 124/07, v nadaljevanju Uredba KOP). Zahtevi tožnika je bilo v postopku v celoti ugodeno, saj je tožnik v celoti izpolnil pogoje iz Uredbe.

Drugostopni organ je z odločbo št. 33101-406/2008-2 z dne 10. 4. 2009 pritožbo zavrnil in navedel, da se je zoper prvostopno odločbo z dne 26. 5. 2008 tožnik pritožil in navedel, da je prišlo do pomote pri vnosu števila enot, za katere je vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007, saj je pravo število enot 130,68 in ne 19,38, kot je bilo navedeno na zbirni vlogi. Tožnik obdeluje 130,68 ha kmetijskih površin po načinu integralne pridelave že od leta 2003. V letu 2007 je prišlo do napake pri vnosu števila enot v obrazec, ki jo je storil referent KGZ Izpostava Ptuj, ki je namesto prave površine 130,68 ha vnesel samo 19,83 ha. Tožnik drugostopnemu organu predlaga, da upošteva napako referenta pri vnosu števil enot in izda novo odločbo za pravilno število enot. Drugostopni organ zavrnitev pritožbe v obrazložitve utemeljuje, da je prvostopni organ zahtevi tožnika za uveljavljanje kmetijskih okoljskih plačil za leto 2007 v celoti ugodil za površino 19,83 ha, kar med strankama ni sporno. Določbi 1. in 2. odstavka 9. člena Uredbe navajata, da morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v posameznem letu uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike, navedenih v 2. in 3. odstavku 1. člena Uredbe, v posameznem letu v času od 5. marca do 15. maja tekočega leta pri prvostopnemu organu vložiti zbirno vlogo. Zbirno vlogo med drugim sestavlja tudi obrazec „D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov za površino“. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je tožnik vložil zbirno vlogo za leto 2007 skupaj z navedenim obrazcem „D“ dne 7. 5. 2007 preko elektronskega poslovanja s strani KSS – Kmetijsko-svetovalne službe. Razvidno je tudi, da je prvostopni organ vlogo prejel dne 15. 5. 2007 ter prejel pooblastilo svetovalca. Tožnik je skupaj z zbirno vlogo za leto 2007 oddal tudi obrazec „D“. Na navedenem zahtevku je uveljavljal skupno površino 19,83 ha.

V nadaljevanju drugostopni organ navaja vsebino 8. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2007, ki ureja vlaganje zahtevkov in vloge v elektronski obliki. Vlagatelj oziroma upravičenec in kmetijski svetovalec imata po izpolnitvi zbirne vloge možnost napraviti računalniški izpis ter preveriti pravilnost zapisanih podatkov in šele nato napraviti končni računalniški izpis vloge. Podatkov na izpisih se ne sme popravljati, v letu 2007 pa je bilo mogoče vloge vložiti elektronsko, kar pomeni, da se je vloga poslala s pomočjo elektronskega poslovanja ali pa preko priporočene pošiljke, ko gre dejansko za fizično pošiljanje računalniških izpiskov vloge. Tožnik ugovarja, da je pri elektronskem izpolnjevanju obrazca „D“ prišlo do napake pri vnosu števila enot s strani referenta KGZ, Izpostava Ptuj, ki je namesto površine 130,68 ha vnesel zgolj 19,83 ha. Na podlagi določbe 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in 105/06, v nadaljevanju ZUP) mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Po mnenju drugostopnega organa je bil obrazec „D“ popoln in je vseboval vse zahtevane sestavine vloge, tako podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva, zahtevanih površinah kot tudi opredeljene posamezne zahtevke ter datum in podpis, s katerim je vlagatelj potrdil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov, ki jih uveljavlja ter sankcijami. Glede na navedeno drugostopni organ ugotavlja, da je bila zbirna vloga popolna in razumljiva. S podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Tožnik je imel možnost celotno zbirno vlogo ter računalniško izpolnjene obrazce podrobno pregledati preden jih je podpisal. Imel je tudi možnost, da bi kmetijskega svetovalca opozoril, kolikor je menil, da so vneseni podatki nepopolni, oziroma, je poleg zahtevkov, ki jih je navedel na obrazcu „D“ želel uveljavljati še kaj drugega. Tožnik je vlogo podpisal in s tem potrdil pravilnost podatkov na obrazcu „D“, kar je tudi prvostopni organ upošteval pri odločitvi o zahtevku plačila KOP–IPL. Odgovornosti za pravilno izpolnitev vloge tožnika ne more razbremenjevati sklicevanje na to, da je podatke vnašal referent KGZ, Izpostava Ptuj, saj je nastopal v vlogi tožnikovega pooblaščenca. Razmerje med tožnikom in njegovim pooblaščencem pa je njuno medsebojno razmerje, na kateri podlagi lahko tožnik uveljavlja le civilno-pravne zahtevke, ne more pa takšne napake sanirati v upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev procesnih in materialnih predpisov ter do napačne ugotovitve dejanskega stanja. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2007 v zvezi z zbirno vlogo in zahtevki določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti zbirno vlogo. Zbirno vlogo sestavlja obrazec D - prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino. V zbirni vlogi je tožnik na obrazcu D navedel skupno površino 19,83 ha. Tožnik meni, da bi moral v skladu z določbami Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007–2013 točka 5.3.2.2. Spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks, podtočka B Izvajanje podukrepa IPL vključiti vse površine, na katerih prideluje poljščine v tekočem letu in so v lasti tožnika. Glede na to, da tožnik prideluje poljščine na površini 130,68 ha, mora vseh 130,68 ha obdelovati v skladu s programom in njegovimi zahtevami, ki se nanašajo na izvajanje podukrepa IPL. Tožnik je v letu 2007 tako pravilno in v skladu s programom obdeloval vseh 130,68 ha površin, ob tem pa na zbirni vlogi na določenih GERK ni označil izvajanja podukrepa IPL. Zaradi dejstva, da je na zbirni vlogi na obrazec „D“ označil izvajanje podukrepa IPL zgolj na nekaterih GERK na površini 19,83 ha, vendar je v skladu s programom izvajal podukrep IPL na vseh površinah v izmeri 130,68 ha, je bila tako zbirna vloga za leto 2007 za prvostopni organ nejasna, saj iz obrazca „D“ ni bilo nedvoumno razviden zahtevek tožnika. Tožnik meni, da bi moral prvostopni organ po prejemu zbirne vloge vsebinsko preveriti celotno zbirno vlogo in tudi preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse zahteve, ki jih glede izvajanja podukrepa IPL predpisuje naveden Program. Tako je bil zahtevek tožnika nejasen in nerazumljiv. Prvostopni organ bi moral v skladu s predpisi ZUP tožnika opozoriti na pomanjkljiv in nerazumljiv zahtevek ter mu dati možnost, da zbirno vlogo ustrezno dopolni. Določba 33. člena ZKme-1 opredeljuje dolžnost upravnega organa, da mora v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi in ji določiti rok, v katerem mora vlogo ali zahtevek popraviti. Prvostopni organ bi tako moral v upravnem postopku upoštevati določbi 33. člena in 34. člena ZKme-1 in pozvati tožnika na odpravo pomanjkljivosti. V skladu z navedenim tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da se zahtevku tožnika za ukrep integralno poljedelstvo ugodi v številu enot 130,68 ha, ter toženi stranki naloži, da tožniku povrne vse stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je prvostopni organ v celoti ugodil zahtevku tožnika za dodelitev sredstev za ukrep KOP–IPL na skupni površini 19,83 ha. Tožnik v tožbi tudi sam priznava, da je zahtevek za KOP–IPL vložil zgolj na površini 19,83 ha. Glede na to, da je bilo z odločbo v celoti ugodeno zahtevi tožene stranke, so bila tožniku dodeljena tudi vsa zahtevana sredstva. Tožnik sicer v tožbi navaja, da mora v integralno pridelavo poljščin vključiti vse površine na katerih v tekočem letu prideluje poljščine in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu. S tem se tožena stranka sicer strinja, vendar poudarja, da navedeno ne pomeni, da mora stranka na vsej površini, na kateri ukrep izvaja, tudi uveljavljati zahtevek. Iz Programa PRP in tudi iz samega obrazca „D – Prijava površin kmetijskih površin ter zahtevkov na površino“ je razvidno, da ne obstaja nek avtomatizem pri uveljavljanju sredstev, ampak, da mora stranka natančno označiti na katerih enotah rabe uveljavlja posamezen zahtevek. Zahtevek tožnika je bil tako popolnoma jasen in razumljiv, jasno je bilo kateri zahtevek stranka uveljavlja (KOP-IPL) in na kakšni površini ga uveljavlja (19,83 ha). Tožena stranka tako ni bila dolžna tožnika pozvati na dopolnitev vloge.

Tožnik v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 18. 2. 2010 navaja, da se v množici stalno spreminjajočih se predpisov ni znašel in ni imel na voljo dovolj informacijskega znanja, zato je zbirno vlogo oddal kmetijski svetovalec, ki je v letu 2007 opravil prijavo v imenu tožnika, ta pa tudi ni bil seznanjen z načinom uveljavljanja ukrepov za obdelavo, na katerih je tožnik izvajal ustrezno certificirano integralno obdelavo. Tožnik je bil seznanjen o pravici do uveljavljanja zahtevkov KOP-IPL za celotno površino, na kateri izvaja integralno pridelavo hmelja šele v pritožbenem postopku. Kmetijski svetovalec ni vedel, da je potrebno podukrep IPL označiti na vseh površinah. Tožnik je v letu 2007 integrirano pridelavo hmelja izvajal na površini 130,68 ha. Iz 2. alineje 1. odstavka 15. člena Uredba KOP izhaja, da mora biti tožnik kolikor želi uveljavljati sredstva za podukrep 214-1/3 vpisan v evidenco pridelovalcev integralnih kmetijskih pridelkov. Način pridobitve certifikata za integrirano pridelavo poljščin ter vpis v register ureja Pravilnik. Iz 22. člena Pravilnika izhaja, da ima pristojno ministrstvo posledično tudi Agencija kot organ v sestavi vse podatke iz evidence pridelovalcev integrirano pridelanih poljščin. Agencija in ministrstvo sta imela ob odločanju o zahtevku tožnika za uveljavljanje sredstev za naveden podukrep na voljo vse podatke glede površine, na katerih izvaja tožnik integrirano pridelavo poljščin. Ravno zaradi navedenega ob oddaji zbirne vloge ni bilo potrebno pošiljati certifikata, ki dokazuje integrirano pridelavo poljščin. Iz obrazca D, ki je del zbirne vloge je jasno razvidno, da tožnik uveljavlja sredstva za izvajanje integrirane pridelave poljščin le za nekaj površin GERK, na katerih prideluje hmelj, ne pa vseh. Prvostopni organ bi moral ravnati v skladu s 7. členom ZUP in tožniku omogočiti lažje uveljavljanje pravice do uveljavljanja sredstev za izvajanje podukrepa 214-1/3 iz 13. člena Uredbe KOP, tožnika opozoriti, da lahko uveljavlja sredstva za vse površine, na katerih obdeluje hmelj in poskrbeti, da nevednosti neukost tožnika ni v škodo pravic, ki mu gredo. V skladu z navedenim je prvostopna odločba nezakonita, drugostopni organ pa je takšno nezakonito odločbo zgolj potrdil. V zvezi z nerazumljivostjo vloge tožnika in obveznosti prvostopnega organa na podlagi 33. člena in 34. člena Zkme-1, da gre za integrirano pridelavo poljščin, kar prinaša dodatne stroške in da je bila predmet zbirne vloge oziroma obrazec „D“ tožnika nerazumljiv, saj je njegova vsebina uveljavljanja sredstev za podukrep 214-1/3 odstopala od smiselnega uveljavljanja celote pravic. Agencija pa je spregledala svojo obveznost, da je dolžna ob prejemu nerazumljivih vlog pozvati tožnika, da vlogo dopolni v skladu s 67. členom ZUP. Tožnik meni, da je bil upravičen do plačila za zahtevke KOP-IPL na površini 130,68 ha. in predlaga, da sodišče dopusti spor polne jurisdikcije, saj je iz dokazil, ki jih je tožbi priložila tožeča stranka, še posebej pa iz listin upravnega spisa razvidno in so Upravnemu sodišču RS na voljo vsi potrebni podatki, da odpravi izpodbijano odločbo in da s sodbo sam odloči o pravici tožnika. Zato tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter razsodi, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 26.725,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 8 dni pod izvršbo in tožniku povrniti vse stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila v roku 8 dni pod izvršbo. Podrejeno pa tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna povrniti vse stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno, ali v danem primeru tožniku pripadajo finančna sredstva iz naslova uveljavljanja neposrednih plačil v kmetijstvu za leto 2007 za IPL za 19,83 enot, ali pa za 130,68 enot. Tožnik tako v pritožbi, kot tudi v tožbi navaja, da je prišlo do pomote pri vnosu števila enot v vlogi, ki jo je vložil za tožnika referent KGZ, Izpostava Ptuj za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007. Pravo število enot je namreč 130,68 enot in ne 19,38 enot, kot je bilo pomotoma navedeno na zbirni vlogi. Tožnik izvaja podukrep IPL na vseh površinah v izmeri 130,68 ha in meni, da je bila tako njegova zbirna vloga za leto 2007 nejasna, saj iz obrazca „D“ ni bilo nedvoumno razviden zahtevek tožnika, zato bo moral prvostopni organ tožnika v skladu z določbo 67. člena ZUP pozvati, da nepopolno in nerazumljivo vlogo popravi. Po presoji sodišča ugovor tožnika ni utemeljen. Sodišča meni, da iz vloge tožnika, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik postavil svoj zahtevek za 19,83 enot in sam navaja, da je pri izpolnjevanju vloge prišlo do napake. Kot je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ, je na stranki zaveza, da svoj zahtevek natančno opredeli in natančno označi, na katerih enotah rabe uveljavlja posamezen zahtevek. Glede na navedeno so bila tožniku pravilno odobrena sredstva za 19,38 enot v pravilni višini. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ je obrazec „D“ vseboval vse zahtevane sestavine vloge, tako podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva, zahtevanih površinah kot tudi opredeljene posamezne zahtevke ter datum in podpis, s katerim je vlagatelj potrdil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov, ki jih uveljavlja ter sankcijami. Tako izpolnjen obrazec pa tudi po presoji sodišča ni bil nepopoln in nerazumljiv. S podpisom na zbirni vlogi je referent KGZ, Izpostava Ptuj kot pooblaščenec tožnika potrdil pravilnost vnosa podatkov. Tako je vlogo tožnika podpisal in s tem potrdil pravilnost podatkov na obrazcu „D“, kar je pravilno tudi prvostopni organ upošteval pri odločitvi o zahtevku plačila KOP–IPL.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

V zvezi s predlogom tožnika, da naj sodišče dopusti spor polne jurisdikcije sodišče pripominja, da glede na navedeno, pogoji iz 65. člena ZUS-1, na podlagi katerih bi sodišče s sodbo lahko samo odločalo o stvari, v danem primeru niso izpolnjeni.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.