S sklicevanjem na to, da je bila zgolj formalna (slamnata) direktorica, se nekdanja poslovodja svoje obveznosti plačila založenega predujma ne more razbremeniti. Bistveno namreč je, da je bila v sodni register vpisana kot direktorica družbe ter je s tem prevzela pravice in dolžnosti poslovodje. Med slednje sodi tudi obveznost poslovodje pravočasno vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika A. A. z dne 11. 12. 2025 zoper sklep z dne 3. 12. 2025, s katerim ji je na podlagi desetega v zvezi z devetim odstavkom 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) naložilo plačilo zneska založenega predujma v višini 2.197,35 EUR (p. d. 36).
2.Zoper sklep je nekdanja poslovodja vložila pritožbo, s katero izpodbija sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Predvsem graja zavrnitev njenega dokaznega predloga za zaslišanje priče B. B., ki je vodil celotno poslovanje, ter postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi lahko potrdil, da je do insolventnosti prišlo zaradi ravnanja edinega družbenika oziroma dejanskega lastnika, ki je sprejemal vse odločitve.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pravna podlaga izpodbijanega sklepa je deveti odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da morajo v primeru iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik) in sedmega odstavka tega člena (ko začetne stroške stečajnega postopka plača sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
5.Sodišče prve stopnje je neprerekano ugotovilo, da vrednost stečajne mase stečajnega dolžnika ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, ker v tem postopku ne bo oblikovana stečajna masa. Pritožnica je bila zadnji dve leti pred začetkom stečajnega postopka vpisana v sodni register kot direktorica stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da se s sklicevanjem na to, da je bila zgolj formalna (slamnata) direktorica, pritožnica svoje obveznosti plačila založenega predujma ne more razbremeniti. Bistveno namreč je, da je bila v sodni register vpisana kot direktorica družbe ter je s tem prevzela pravice in dolžnosti poslovodje. Stališče, da se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge, je potrjeno tudi v sodni praksi.<sup>1</sup> Enako stališče je zavzeto tudi glede odgovornosti poslovodje za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP.<sup>2</sup>
6.Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala, da ni mogla vplivati na nastanek nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (je torej kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP). Ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.<sup>3</sup> Iz navedbe nekdanje poslovodje, da je poslovanje družbe sicer vodil B. B. (ki je tudi lastnik edine družbenice stečajnega dolžnika, družbe C.), ne izhaja, da poslovodja ne bi mogla pravočasno, tj. v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala insolventna, vložiti predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Ta pravica in dolžnost je bila ves čas na pritožnici, ki je imela s stečajnim dolžnikom tudi sklenjeno (odplačno) pogodbo o poslovodenju.
7.Sodišče prve stopnje se je v utemeljitev svojega stališča, da za obveznost vračila predujma po 233. členu ZFPPIPP ni pravno relevantno, ali gre samo za formalnega (slamnatega) poslovodjo, sklicevalo na sklep VSK Cpg 135/2022 z dne 23. 11. 2022. Njegov nosilni stavek je, da tudi v primeru, da gre samo za formalnega (slamnatega) poslovodjo, te okoliščine ni mogoče razlagati na način, da je tak poslovodja prost vsake obveznosti v zvezi z vodenjem družbe in s tem vsake odgovornosti za škodo, ki družbi tudi zaradi njegove opustitve ustrezne skrbnosti nastane. Nadalje je pojasnilo, da ko nekdo sprejme položaj poslovodje, sprejme tudi odgovornosti, ki jih ta položaj prinaša; ne glede na to, da dejansko ne odloča, mora vseeno z ustrezno skrbnostjo ravnati v dobro družbe. Pritožba zatrjuje, da iz tega sklepa izhaja, da je odgovornost slamnatega direktorja omejena na obveznosti v njegovi pristojnosti. Vendar so tudi obveznosti po določbah ZFPPIPP v pristojnosti poslovodstva. Po prvem odstavku 28. člena ZFPPIPP mora poslovodstvo zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke. Obveznosti ob nastanku grozeče insolventnosti po 33.a členu ZFPPIPP in obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (prvi in drugi odstavek 38. člena ZFPPIPP) so v izrecni pristojnosti poslovodstva.
8.Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 38. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je kot najkasnejši trenutek, ko je bilo jasno, da je družba insolventna, štelo začetek leta 2025, ko je družba izkazovala zelo visoko izgubo za poslovno leto 2024 (po navedbah nekdanje poslovodje vsaj 1,5 mio EUR). Zato niso relevantne pritožbene navedbe glede pogovorov o pripojitvi, ki so potekali prej. Po navedbah pritožničinega ugovora so se finančne težave stečajnega dolžnika pričele že decembra 2023 in so <em>takrat</em> potekali pogovori s predstavniki družbenika stečajnega dolžnika (C.) o tem, kako rešiti situacijo s pripojitvijo italijanski družbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da poslovodja ni konkretizirano trdila in izkazala, da je v začetku leta 2025 (ko je družba izkazovala izgubo za poslovno leto 2024) sprejela konkretne ukrepe za izvedbo finančnega prestrukturiranja družbe oziroma predlagala začetek stečajnega postopka. Slednje je storila šele 21. 7. 2025, kar je po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Tudi pritožba ne pojasni, kdaj so se ustavili pogovori glede pripojitve. Neutemeljeno pa se pritožnica sklicuje na opozorilo in pripravo predloga pripojitve, saj iz navedb njenega ugovora izhaja, da je lastnik naročil pripravo tega predloga decembra 2023, medtem ko je bil zadnji telefonski sestanek 17. 3. 2025, ko je bila že potrjena visoka izguba za leto 2024.
9.V izpodbijanem sklepu so navedeni razlogi, zakaj sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov glede pritožničinih trditev, da je bila samo formalna direktorica, kamor sodi tudi predlog za zaslišanje priče B. B. v zvezi z navedbami, da je ta vodil celotno poslovanje stečajnega dolžnika (6. in 13. točka obrazložitve). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako jasno izhaja, da je bil ta predlog podan v zvezi z dejstvom, ki pravno ni odločilno, kar pomeni, da gre za nerelevanten dokazni predlog. Enako velja za dokazni predlog za postavitev izvedenca ekonomske stroke. Pritožba ponavlja, da je bil ta predlog podan v dokaz navedb, da je do insolventnosti in položaja, ko na računu ni bilo več dovolj sredstev za poplačilo predujma, privedlo ravnanje edinega družbenika oziroma njegovega dejanskega lastnika B. B., ki je družbo popolnoma obvladoval, sprejemal vse odločitve in načrtno vodil poslovno politiko, da je sklepal pogodbe z naročniki na družbo C., nato pa kot podizvajalca izkoriščal stečajnega dolžnika in mu iz naslova pogodb plačeval zneske, ki naposled niso zadoščali niti za kritje osnovnih stroškov družbe; izvedenec pa bi pogledal tudi računovodsko dokumentacijo stečajnega dolžnika. Vendar, kot že pojasnjeno, okoliščina, da je poslovne odločitve dejansko sprejemal edini družbenik oziroma njegov dejanski lastnik B. B., pritožnice ne razbremeni njene odgovornosti. Zato gre tudi v tem delu za nerelevantne dokaze. Absolutno bistveni kršitvi postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP nista podani, ravno tako nista utemeljena pritožbena očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabne materialnega prava. Skladno z določbo četrtega odstavka 287. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. Glede na to okoliščina, da je sodišče prve stopnje pričo B. B. najprej vabilo na narok, nato pa ta dokazni predlog zavrnilo, ni procesna kršitev.
10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker tudi niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Npr. sodba VSL I Cpg 602/2021 z dne 31. 8. 2022 in sklep VSK Cpg 135/2022 z dne 23. 11. 2022.
2Tako sklepi VSL Cst 224/2025 z dne 30. 9. 2025, VSL Cst 2/2026 z dne 13. 1. 2026 in VSL Cst 52/2026 z dne 19. 3. 2026.
3N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.