Jedro

V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 4902-1/2006/31/00641111 z dne 16. 7. 2013, v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Lendava, št. 35202-1/2004-158(0512) z dne 3. 4. 2013. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 3. 4. 2013 in odločila, da se zavrne zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin parcele 25/b k. o. ..., v deležu do 1/2, katerega lastnik v času podržavljanja je bil A. A. S prvostopenjsko odločbo z dne 3. 4. 2013 pa je upravni organ prve stopnje ugotovil, da se zahteva za denacionalizacijo, ki jo je vložil tožnik dne 6. 12. 1993, nanaša na delež do 1/2 na v zahtevi opisanih nepremičninah, med ostalimi tudi na nepremičninah parc. št. 93 in 94, k. o. ... (stara parc. št. 25/b k. o. ...), katerega lastnik je bil B. B., rojen ..., umrl v taborišču, in so ga dedovali C. C., rojena ..., razglašena za mrtvo z dnem smrti ..., ter A. A., rojen ..., umrl ..., vsak do 1/2 (1. točka izreka); glede na I. točko izreka je A. A upravičen do doplačila odškodnine do polne vrednosti nepremičnin ob podržavljanju samo za delež do 1/4 to je delež, ki ga je podedoval po B. B., o čemer je že bilo pravnomočno odločeno z odločbo prvostopenjskega organa, št. 35202-1/2004-135 (0512) z dne 28. 9. 2010 (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin parcele 25/b k. o. ..., v deležu do 1/2, katerega lastnik v času podržavljanja je bil A. A. (revidentov stric). Po presoji sodišča prve stopnje se je upravni organ ravnal po napotkih iz sodbe tega sodišča I U 1068/2011-13 z dne 21. 12. 2011, v kateri je sodišče presodilo, da se zahteva za denacionalizacijo nanaša na idealni delež do 1/2 premoženja, ki je bilo podržavljeno tožnikovemu očetu B. B., medtem, ko vrnitev preostale polovice premoženja, ki je bila ob podržavljanju v lasti tožnikovega strica A. A., ni bila zahtevana. Po presoji sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ni šlo za nejasno oziroma nepopolno vlogo, ki bi organu narekovala postopanje po 68. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86).

3. Revident vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja dovoljenost revizije na podlagi 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Čeprav je v svoji zahtevi za denacionalizacijo v uvodnem delu opisoval premoženjsko stanje le svojega očeta (poleg drugih okoliščin v zvezi z deportacijo v taborišča in pomorov vseh družinskih članov), je izrecno navajal, da je bilo premoženje podržavljeno njegovi teti in stricu C. C. in A. A., na koncu vloge pa je izrecno navedel, da zahteva vrnitev podržavljenega premoženja. Pri tem se v svojem zahtevku ni omejil le na očetovo polovico, k vlogi pa je sprva predložil le akte o podržavljanju, ki so se nanašali na stričevo polovico. Ob taki vsebini zahteve za denacionalizacijo po njegovi presoji ni mogoče trditi, da je zahteval le očetovo polovico premoženja. Taki zahtevi je mogoče očitati le nejasnost ali nerazumljivost v smislu 68. člena ZUP/86, ni pa mogoče pripisovati vsebine, ki ji jo nezakonito in protispisno po navodilih prvostopenjskega sodišča pripisuje tožena stranka. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je nezakonita in v nasprotju z 62. členom ZDen. Sicer pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in sodni praksi s tem v zvezi, da gola priložitev aktov o podržavljanju še ne pomeni zahteve za denacionalizacijo, vendar pa v dnem primeru vsekakor ne gre za tako situacijo. V zahtevi je izrecno navedel, da je bilo njegovemu stricu podržavljeno premoženje, da je on edini preživeli član družine in da predlaga, da se podržavljeno premoženje vrne. Izrecno je zahteval vrnitev podržavljenega premoženja, to pa je bilo podržavljeno stricu in teti, ne pa njegovemu očetu. Poseženo je bilo v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine in enakega varstva pravic po 33. členu in 22. členu Ustave Republike Slovenije. Četudi je zahtevo morda nerodno zapisal, pa je očitno, da upravni organ v dvajsetih letih odločanja ni podvomil o obsegu njegove zahteve, temveč se je dvom pojavil šele naknadno. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži, da revidentu v petnajstih dneh povrne stroške s tem postopkom, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka pa do plačila oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Slovenska odškodninska družba kot prizadeta stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrže, sicer pa kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Po presoji Vrhovnega sodišča je v tem primeru revizija dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj višina spornega zneska v denacionalizacijskem postopku uveljavljane odškodnine (49.862,32 EUR) presega 20.000,00 EUR.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za plačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin parcele 25/b k. o. ..., v deležu do 1/2, katerega lastnik je bil v času podržavljanja A. A. 10. Kot izhaja iz v upravnem postopku ugotovljenega in povzetega v obrazložitvi izpodbijanje sodbe dejanskega stanja, je revident na podlagi zahteve za denacionalizacijo z dne 3. 12. 1993 (ki je med predloženimi spisi) uveljavljal denacionalizacijo premoženja po pokojnem B. B., za katerega je revident v vlogi navedel, da je bil lastnik do 1/2 spornih nepremičnin parcele 25/b k. o. ... Revidentov oče B. B. in revidentov stric A. A. sta bila solastnika spornega premoženja vsak do deleža 1/2. B.B. je umrl v koncentracijskem taborišču še pred podržavljanjem. Po njem je navedeno premoženje v deležu 1/4 dedoval brat A. A., v deležu preostale 1/4 pa sestra C. C., ki pa kot nova lastnika na podlagi dedovanja v zemljiški knjigi nista bila vknjižena. Revident, sin B. B., se je po uradnih podatkih štel za pokojnega, zaradi česar v postopku dedovanja kot dedič po očetu ni bil upoštevan.

11. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je postopek denacionalizacije na podlagi 61. in 62. člena ZDen (za kar gre v obravnavani zadevi) predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. ZDen v prvem odstavku 61. člena namreč določa, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo. Ta mora po določbi prvega odstavka 62. člena ZDen vsebovati podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev.

12. Izhodišče za presojo popolnosti in razumljivosti vloge glede premoženja, katerega vračilo se uveljavlja, je torej vsebina zahteve, ki pa je v dispoziciji stranke. V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala. Ker tožnik v obravnavanem primeru ni zahteval vračila celotne nepremičnine s takratno parc. št. 25/b k. o. ..., tudi ni upravičen do odškodnine do polne vrednosti celotne nepremičnine.

13. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni šlo za nejasno oziroma nepopolno vlogo, ki bi organu nalagala postopanje po 68. členu ZUP/86. 14. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da če določene nepremičnine (oziroma njihov idealni delež) v zahtevi niso navedene, zahtevi pa je bil priložen akt o njihovem podržavljanju, ne gre za vprašanje nepopolne ali nerazumljive vloge, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračila niti ne uveljavlja v zahtevi. Akti o podržavljanju predstavljajo le dokaz o podržavljanju, ne more pa stranka s tem nadomestiti svojega zahtevka v postopku, v katerem velja načelo dispozitivnosti (npr. I Up 168/2010).

15. Glede na navedeno revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 16. Vrhovno sodišče je glede na navedeno na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.