Jedro

Vojni invalid s priznano pravico do osebne invalidnine ne more hkrati uživati pravice do invalidske pokojnine, če je obe pravici pridobil zaradi iste okvare zdravja, ampak izbere eno od obeh pravic. Če je izbral pravico do invalidske pokojnine, upravni organ z odločbo ugotovi, da mu je s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine prenehala pravica do osebne invalidnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 1819/95-7 z dne 13.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.11.1995. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Š. pri C. z dne 1.3.1995, s katero je ta odločila, da tožniku s statusom mirnodobnega vojaškega invalida V. skupine s 70 % invalidnostjo, preneha pravica do osebne invalidnine s 1.6.1994. Tožena stranka kot razlog za prenehanje te pravice navaja, da je tožnik z odločbo z dne 30.5.1994 pridobil pravico do invalidske pokojnine zaradi iste okvare organizma, zaradi katere mu je bil priznan status mirnodobnega vojaškega invalida s pravico do osebne invalidnine. Sodišče prve stopnje soglaša z odločitvijo tožene stranke. V obrazložitvi izpdobijane sodbe se sklicuje na določbi 78. in 84. člena Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (ZTPVI, Uradni list SFRJ, št. 31/86 - prečiščeno besedilo) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, ki ima podlago v podatkih predloženih upravnih spisov.

ZTPVI je v 78. členu določal, da če mirnodobni vojaški invalid pridobi za isto okvaro organizma pravico do invalidske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko po lastni izbiri uživa pravico do osebne invalidnine po tem zakonu ali invalidsko pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po določbi 84. člena morajo vojaški invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki uživajo pravice po tem zakonu, prijaviti pristojnemu organu vsako spremembo, ki vpliva na uveljavljanje in prenehanje pravic.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil tožniku že leta 1988 priznan status mirnodobnega vojaškega invalida s pravico do osebne invalidnine in sicer na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije, ki je pri tožniku ugotovila bolezensko stanje - psihoza s shizofreno stanjsko sliko. Nato pa je bil tožniku z določbo z dne 30.5.1994 priznan tudi status delovnega invalida I. kategorije s pravico do invalidske pokojnine od 25.5.1994 dalje. Ta odločba je bila izdana na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije, ki je ugotovila, da gre pri tožniku za psihotični proces iz grupe shizofrenija. Glede na navedeno, sodišče soglaša s toženo stranko, da je tožnik pridobil obe pravici - do osebne invalidnine in do invalidske pokojnine, na podlagi iste okvare zdravja. Ker je tožnik, glede na možnost iz določbe 78. člena ZTPVI, izbral prejemek, ki mu gre (od 25.5.1994 dalje) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - invalidsko pokojnino, so tudi po presoji sodišča s 1.6.1994 nastopili razlogi za prenehanje pravice do osebne invalidnine.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je sodišče prve stopnje dejstvo, da sta bili vojna invalidnost in invalidnost po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznani tožniku zaradi iste okvare organizma, ocenilo le na podlagi listin v upravnih spisih, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem nevropsihiatrične stroke, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tudi sicer pravice do osebne invalidnine ni mogoče ukiniti za nazaj. Prenehanje pravice do osebne invalidnine s 25.4.1994 pomeni poseg v pridobljene pravice. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek oziroma, da sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je imel tožnik priznan status mirnodobnega vojaškega invalida s pravico do osebne invalidnine, z odločbo z dne 30.5.1994 pa je pridobil pravico do invalidske pokojnine od 25.5.1994 dalje. Sporno pa je, ali je navedeni pravici pridobil zaradi iste okvare organizma. Prav to pa je bistveno za odločitev v stvari. Iz določbe 78. člena ZTPVI namreč izhaja, da v primeru, če je mirnodobni vojaški invalid obe navedeni pravici pridobil zaradi iste okvare zdravja, lahko po lastni izbiri uživa le eno od obeh pravic. Med tem, ko sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da je tožnik obe pravici pridobil na podlagi iste okvare zdravja - shizofrenije, kar izhaja iz podatkov v predloženih upravnih spisov, tožnik temu nasprotuje. Meni, da bi moralo sodišče to dejstvo samo ugotoviti in v ta namen pridobiti mnenje izvedenca nevropsihiatrične stroke.

Po presoji pritožbenega sodišča je ta ugovor neutemeljen. Po določbi 2. odstavka 51. člena ZUS sodišče prve stopnje samo ugotavlja dejansko stanje le, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v upravnem postopku ali, če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi. V obravnavanem primeru se sodišče prve stopnje glede vrste okvare organizma, zaradi katere sta bili tožniku priznani pravici do osebne invalidnine in do invalidske pokojnine, utemeljeno sklicuje na listine v predloženih upravnih spisih - mnenja zdravniških komisij, torej na izvedeniška mnenja, ki so tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za zaključek, da je tožnik obe pravici pridobil zaradi iste okvare organizma. Tožnik pa niti v tožbi niti v pritožbi ne navaja, da bi imel še kakšno drugo bolezen, razen tiste, ki je bila podlaga za pridobitev navedenih pravic.

Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da ukinitev pravice do osebne invalidnine za nazaj pomeni poseg v pridobljene pravice. ZTPVI je namreč določal pogoje, pod katerimi je lahko mirnodobni vojaški invalid užival te pravice. V 85. členu je določal, da se pravice iz tega zakona lahko uživajo, dokler so za to pogoji, ki jih je določal. V 84. členu pa je navedeni zakon nalagal uživalcu teh pravic obveznost, da je pristojnemu organu sporočil vsako spremembo, ki je vplivala na uveljavljanje in prenehanje teh pravic. Če torej, tako kot v tem primeru, ni bilo več pogojev za uživanje pravice po tem zakonu, uživalec pravice pa spremembe, zaradi katere do te pravice ni več upravičen, ni sporočil pristojnemu organu, je pristojni organ z odločbo ugotovil, da je pravica prenehala. Odločba o prenehanju pravice do osebne invalidnine je ugotovitvena odločba, s katero je upravni organ le ugotovil to, kar je izhajalo iz ZTPVI, to je, da mirnodobnemu vojaškemu invalidu z dnem, ko je pridobil pravico do invalidske pokojnine, če je tako izbral, preneha pravica do osebne invalidnine.

Pritožbeno sodišče o predlogu tožnika za povrnitev stroškov ni odločalo, ker na podalgi 3. odstavka 23. člena ZUS, trpi vsaka stranka svoje stroške.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni ugovori niso podani, sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.